Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH PUE KAR ANIGHENI

A Lu a Akaa Ne “ken Ishima Lu Henen sha Mi”

A Lu a Akaa Ne “ken Ishima Lu Henen sha Mi”

1, 2. Pase er yange zende u Maria lu la, man er i hii ve u hagher un yô.

Tôô ase ken ishima wer, u ngu nengen a Maria er a ser a tem sha jaki i i tee un la yô. A tema hagher un, gadia a henda jaki la kuma ahwa imôngo je. Yosev hemen un gbenda, ngu zan sha hemen kure kure sha gôgô gbenda u yemen Betelehem la. Hen shighe ne Maria kav er wan a lu tsuen un ken uya yô.

2 Maria tav iyav; Bibilo ôr kwagh u a tese ér lu iyav kpela kpela hen shighe la yô. (Luka 2:5) Er ve lu yemen sha gbenda nengen a mbasulev er ve lu eren tom ken ishule ve yô, alaghga tsô taver mbasulev mban ve lu henen er i hii ve kwase u a lu iyav je i shi kpuaa u una mar ne, a lu zan imba gôgô zende la yô. Lu nyi i na ve Maria mough hen ya na ken Nasareti ica lu yemen imba zende nee?

3. Lu tom u nyi i na Maria, man doo u se time se fa nyi sha kwagh naa?

3 Kwagh ne yange hii iwer i karen ken ijime, shighe u i va na iniunkwase i ken Mbayuda ne tom u i gbe je kpa or môm nan lu a vande eren ga yô. Yange gba u una mar wan, u una hingir Mesiya, Wan u Aôndo yô! (Luka 1:35) Shighe u una mar ngur zurum yô, gba u vea za zende ne. Shighe u ve lu yemen zende ne la, Maria tagher a kaa kpishi a yange kar jighjigh na u nan yô. De se nenge nen kwagh u wase un ve za hemen u lun a jighjigh u nan her taveraa yô.

Zende u Zan Betelehem

4, 5. (a) Er nan ve Yosev man Maria lu zan ken Betelehem? (b) Tindi u Shisar wa la, kure kwaghôron u profeti u nyi?

4 Lu Yosev man Maria tseegh lu zan zende ne ga. Shisar Agusetu sember wan tindi ér, i̱ nger iyenge i ior cii, nahan gba u hanma or nana yem hen ijiir i nan, nana za nger her. Tsô Yosev er nena? Bibilo kaa ér: “Yosev kpaa mough ken Galilia ken gar u Nasareti, za hen Yudia hen gar u Davidi u i yilan er Betelehem la, sha ci u un lu u ken ya u Davidi man tsombor na kpaa.”—Luka 2:1-4.

5 Shisar yange wa tindi na ne sha shighe vough. Kwaghôron u profeti u yange i nger anyom kar kuma 700 nahan ken ijime yô, kaa  ér a va mar Mesiya ken Betelehem. Gar ugen gema lu u i yilan un ér Betelehem, u gba ica a Nasareti kuma ukilomita pue kar môm tseegh yô. Nahan kpa kwaghôron u profeti la tese jighilii ér a mar Mesiya ken “Betelehem-efarata.” (Ôr Mika 5:2.) Mbazendev yange vea mough ken Nasareti u yemen hen Betelehem ne yô, ve kar ken Samaria, ve unde agungu ve yem zan zan i kuma ukilomita 130. Lu Betelehem u Yosev lu zan her je la, angar ne lu ya u mba ken tsombor u Tor Davidi, man Yosev kua kwase na cii ve lu mba ken tsombor u Davidi.

6, 7. (a) Zende u zan Betelehem la, yange ua lu Maria ican kpishi sha ci u nyi? (b) Er Maria hingir kwase u Yosev yô, kwagh ne gema gbenda u tsuan akaa iyol na la nena? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

6 Maria yange lumun a kwagh Yosev er sha u dondon tindi u Shisar la kpa? Nenge ase yô, zende ne ua lu Maria ican kpishi. A̱ shi nan kpa, lu sha shighe u urahe, nahan aber a ura aa fatyô u hamber ve sha gbenda je kpaa. Heela tseegh ga, er lu u vea “mough hen Galilia” vea unde igyungu i taven kpishi i Betelehem lu sha mi la yô, tese ér zende ne ua tôô ayange kpishi shi Maria un ya ican kpaa. Alaghga je yô, vea tsa sha gbenda a hemba ior mbagenev, sha ci Maria lu iyav nahan a gba una memen fele fele. Shi er shi kpuaa u una mar yô, alaghga a sar un u ma un lu hen ya, ape una hii mar toghor ve tsombor na kua azende a na cii vea wase un la. Sha mimi yô, yange gba u una lu a ishimataver ve, una za zende ne ye.

Zende u zan Betelehem la, yange u lu a ican ker kpishi

7 Er zende ne lu u ican kpishi nahan kpa, Luka nger ér Yosev  za “sha u i̱ za nger un, kua Maria” yô. Shi a nger ér Maria lu “kwase [u Yosev lu] sôôr a sôôr” yô. (Luka 2:4, 5) Er Maria hingir kwase u Yosev yô, kera tsuan akaa iyol na ga. Maria nengen Yosev ér ka orya na sha hanma gbenda cii, nahan a lumun tom u Aôndo na un u wasen Yosev, suen un ken akaa a a tsough u eren la. * Maria yange kegh iyol u ungwan imo i nom na; kwagh ne tese ér lu a jighjigh u nan.

8. (a) Alaghga lu nyi igen kpa i na ve Maria za vea Yosev ken Betelehem? (b) Ka sha nyi gbenda kwagh u Maria la a lu ikyav i dedoo hen mbacivir Yehova nyiana?

8 Lu nyi igen kpa alaghga i mgbegha Maria u ungwan imo u Yoseve? Yange fa kwagh u kwaghôron u profeti u tsengaôron ér a va mar Mesiya ken Betelehem laa? Bibilo kera pase ga. Kpa er ikyav i tese wang ér upristi mba tamen man mbangeren man ior mbagenev kpishi kpa fa kwagh ne yô, Maria kpa yange una fa. (Mat. 2:1-7; Yoh. 7:40-42) Maria fa Ruamabera tsembelee. (Luka 1:46-55) Sha nahan yô, Maria yange una za zende ne sha u ungwan imo i nom na, shin a lu sha ci u tindi u Shisar wa la shin a lu sha ci u kwaghôron u profeti u Yehova tsengaôron la, gayô a lu sha ci u atôakyaa atar ne cii kpa, Maria ver se ikyav i dedoo kpen kpen. Nomso man kasev  mba ve hidi a ayol a ve ijime shi ve ongo kwagh la doo Yehova ishima je gande. Kwagh u Maria ne ka ikyav i dedoo hen mbacivir Yehova cii, hemban je yô nyian u ior kpishi ve ongo kwagh ga ne.

Mmar u Kristu

9, 10. (a) Er Maria man Yosev mgbôghom a Betelehem la, alaghga lu nyi i va ve ken ishima? (b) Lu han Yosev man Maria tsa, man lu sha ci u nyi?

9 Shighe u Maria ta ashe nenge a gar u Betelehem la ishima yange ia gba un shimi je ka u ôron ga. Er Maria man Yosev lu zenden unden agungu, karen ishuleikyon i olev i ior masen sundan la, yange kwagh u tsegh ku angar ne una va ve ken ishima kpee je. Angar ne ndahar je, lu kwagh u ma i wa un ken agar a Yuda ga, vough er profeti Mika kaa nahan. Kpa lu hen ijiir ne i mar Boashi anyom hemba dubu môm ken ijime shi i mar Naomi, shi i va mar Davidi kpaa ye.

10 Maria man Yosev mba za nyer yô, ior lu hen angar ne poo. Mbagenev mba ve za sha u ve kpa i za nger ve yô, vande za nyôron a ve, sha nahan yô, ijiir i vea tsa kera lu ga. * Kwagh lu u vea er ga, nahan ve za tsa ken ityôgh i uile. Hen ase er yange a lu Yosev ken ishima er mar kôr kwase na kpoo, iyav gba nyoon un kpoghuloo yô. Lu hen ijiir ne je Maria hii u toghor mar ye.

11. (a) Er nan ve kwase môm kpa nana lan er yange lu Maria ga? (b) Yesu lu “Waniunda” sha nyi igbenda?

11 Kwase môm u nana lan er yange a lu Maria je kpa, nan ngu ga. Yehova yange tsengaôron anyom 4,000 ken ijime ér kasev cii vea maren sha ican, sha ci u dyako i isholibo i se ye la. (Gen. 3:16) Sha nahan yô, ikyav tese wang ér Maria kpa yange ya imba ican ne. Kpa Luka kera pase ican i Maria ya la vindi vindi ga, a kaa tsô ér: “A mar Wan na u iunda u nomso.” (Luka 2:7) Lu wan u Maria u “iunda,” wan u hiihii ken ônov nav mba mar kpishi, mba ve kuma er utaankaruhar nahan la. (Mar. 6:3) Nahan cii kpa, wan ne yô, kwagh na lu kposo. Lu wan u Maria u iunda tseegh tsô ga, kpa lu “Waniunda ken akaa a i gbe a cii,” Wan u Aôndo u ishima ishima!—Kol. 1:15.

12. Maria yange gbir wan hana, man kwagh ne kaha a kwagh u ior ve tese ken anumbe man akaakperan a sha kwagh u mar u Yesu kua ambaakaa la nahan nena?

12 Bibilo shi seer ôron se kwagh ugen kpaa u i fe wuee yô, ér: “A wa Un ken akondo man a gbir Un shin anar u haan ilev kwaghyan la.” (Luka 2:7) Ior kpishi ôr kwagh u ijiir i i mar Yesu ne za per uwegh, shi mimi kpa ngu ken kwagh u ve er la ga. Ve ôr akaa ne ken anumbe man akaakperan man ken ufoto mbagenev ajiir kposo kposo sha tar. Kpa nenge ase kwagh u lu jighilii yô. Maria yange  gbir wan ne shin anar u haan ilev kwaghyan. Umbur wer, tsombor ne lu tsan hen ityôugh i uile, man se fa er imba ijiir ne ka i lu côugh côugh shi ahumbe a dedoo kpa a lun her ga yô. Sha mimi yô, ka hanma ormaren je nana soo ér i mar wan u nan hen imba ijiir ne, aluer nan ngu a ma gbenda ugen yôô? Mbamaren kpishi ka ve soo ér i kpe mbayev vev iyol. Nahan Maria man Yosev yange vea soo ér, i hemba kpen Wan u Aôndo ne iyol cii!

13. (a) Ka sha nyi gbenda nahan, Yosev man Maria er kwagh u ve fatyô cii a kwagh u ve lu a mi laa? (b) Nyian ne kpa, Mbamaren mbafankwagh vea fatyô u dondon ikyav i Yosev man i Maria sha u yesen ônov vev nena?

13 Nahan kpa, Yosev man Maria hemba veren ishima sha mlu ve la ga, kpa ve er kwagh u ve fatyô yô, a kwagh u ve lu a mi la. U tesen ikyav yô, Maria iyol na nenge sha wanikyundan la doo doo; a wa un ken igile, sha er a ndôhôr un ga yô, maa a gbir un shin anar u ile la teghelee ér a̱ yav. Mayange Maria de ér ishimanyian i sha kwagh u mlu na u hen shighe ne la, i dan un u nengen sha wan na la sha afatyô na cii ga. Maria man Yosev ve fa ér kwagh u injaa ugen u hemban cii u vea er wan ve yô, ka u tesen un kwagh u Yehova, sha er una doo un ishima yô. (Ôr Duteronomi 6:6-8.) Nyian u se lu ken tar u kwagh a gbe ior sha kwagh u civir Aôndo ga ne kpa, kape mbamaren mbafankwagh ve lu tesen ônov vev kwagh u Yehova je la.

Mbakuranilev Taver Yosev man Maria Ishima

14, 15. (a) Er nan ve torough mbakuranilev mbara iyol u va nengen a wanikyundan laa? (b) Mbakuranilev mbara yange mba va nengen a Yesu ken ityôr i uile la yô, ve er nena?

14 Ica gba ga tsô ijiir i í huan ne, hingir yar yar. Mbakuranilev va nyôr ken ityôgh i uile ne, torough ve iyol u nengen a tsombor ne, hemban je yô wanikyundan la je gande. Yange saan Mbakuranilev mban iyol kpishi, ishigh vev kpa tese ér ve iv a iember ken ishima. Ior mban mough ayem hen kpe woogh ape ve lu a ilev vev la ve va hen Yosev man Maria. * Ve ôr Mbamaren mba wanikyundan ne kwagh kpilighyol u sember eren ve yô, ér ortyom ugen ande hen a ve ape ve lu hen kpe woogh la, ken atôutu. Iengem i Yehova mondo wanger hen ijiir la kase ve, maa ortyom la kaa a ve ér i mar Kristu shin Mesiya ken Betelehem. Ortyom la kaa a ve ér vea nenge a wanikyundan la ape i gbir un shin anar u ile, i we un ken akondo la. Maa kwagh u kpilighyol ugen u hemban ngura er, kpila i mbatyomov va ande her, gba wuese Aôndo!—Luka 2:8-14.

15 Nahan yô, kera kpiligh se iyol er i hii ve ior mban mough  ayem lu van ken Betelehem ga! Yange a doo ve kpishi er ve va nenge a wanikyundan u forototo ne vough er ortyom la pase ve nahan la je a gande. Ve ungwa loho ne maa ve tema a mi ga. “Ve pase ior mkaanem [mara] . . . Mba ve ungwa cii, kpiligh ve iyol sha akaa a mbakuranilev ve er ve la.” (Luka 2:17, 18) Ikyav tese wang ér mbahemenev mba ukwaghaôndo mba sha ayange la nengen mbakuranilev ér ka ior mba sha kwar ikyaa ga. Kpa Yehova yô, kwagh u ior mba jighjigh mba hiden ayol a ve ijime mban gba un kwagh. Kpa mve u ior mban ne bende a Maria nena?

Kwagh u mbakuranilev mba jighjigh mba hiden ayol a ve ijime mbara gba Yehova kwagh

16. Maria yange tese ér un ngu kwase u henen sha kwagh kpoghuloo nena, man lu kwagh u vesen u nyi wase un ve lu a jighjigh u nan taveraa?

16 A̱ shi nan kpa, shighe u Maria mar wan kera la, tume un iyol kpishi, nahan kpa, a kegh ato zulee lu ungwan hanma kwagh. Shi a er kwagh ugen kpaa. Bibilo kaa ér: “Maria koso akaa ne cii, lu a mi ken ishima lu henen sha mi.” (Luka 2:19) Sha mimi yô, gumkwase ne henen sha kwagh kpoghuloo. Yange fa je ér loho u ortyom la ka u injaa kpishi. Yehova, Aôndo na soo ér a̱ seer fan or u wan na lu la man ian i una va lu sha mi la kpaa. Nahan a ungwa a haa iyol tseegh ga, kpa a koso akaa ne ken ishima, sha er una henen sha mi anyom anyom yô. Ka kwagh u vesen u yange na ve Maria lu a jighjigh u nan taveraa ken ayange a uma na cii je la.—Ôr Mbaheberu 11:1.

Maria koso akaa a Mbakuranilev ôr la ken ishima lu henen sha mi er a hungur un ga yô

17. Se fatyô u dondon ikyav i Maria sha kwagh u akaa a mimi a se hen ken Mkaanem ma Aôndo la nena?

17 U dondo ikyav i Maria la kpa? Yehova ôr akaa a mimi a injaa ken Mkaanem nam. Nahan kpa, aluer se ver ishima sha akaa a mimi ne ga yô, aa lu se a iwasen ga. A gba u se ôron Bibilo hanma shighe cii; se ôron i er ka di ma takerada u doon tsung tsô ga, kpa se fa ser ka Mkaanem ma Aôndo. (2 Tim. 3:16) Shi gba u se hen akaa a mimi a Bibilo i tese sha kwagh u Yehova la shi se koso a ken ishima yase, se henen sha mi er Maria nahan. Aluer se ôr Bibilo man se gbidye kwar sha kwagh u se er la, shi se mba henen igbenda i se seer dondon kwaghwan u Yehova la yô, jighjigh u nan wase una lu hemban taver a taver cii.

Akaa Agen A Maria Seer Koson ken Ishima Na Yô

18. (a) Shighe u Yesu lu anikyundan la, Maria man Yosev er nyi sha u dondon Tindi u Mose? (b) Nagh ku Yosev man Maria za na ken tempel la, wase se u fan ér ve lu a kwagh ave ga nena?

18 Sha iyange i wan ne lu ayange anigheni la, Maria man Yosev  tsôngo un er Tindi u Mose tese nahan, shi ve ii un iti ér Yesu er i kaa a ve nahan. (Luka 1:31) Sha iyange i iv ayange akunduahar la, ve mough a na hen Betelehem ve za ken tempel u ken Yerusalem, u gba ica kuma ukilomita 10 la, sha u vea za na nagh ku wanger or, sha mbaatii uhar gayô utulembamkunguv uhar, er Tindi pase ér atsanaior a eren la. Aluer yange kunya kôr Maria vea Yosev sha ci u ve fatyô u nan iyôngo shin atii er mbamaren mbagenev eren nahan ga je kpa, ve er kwagh u Tindi tese la er ve fatyô la. Kunya yange ua kôr ve shin ua kôr ga kpa, kwagh u se fe yô, ve zua a ishimataver shighe u ve za u za nan nagh la kpen kpen je.—Luka 2:21-24.

19. (a) Lu akaa agen a nyi Shimion ôr ve Maria seer koson a ken ishima? (b) Zum u Ana nenge a Yesu yô, a er nena?

19 Orbeenyol ugen u i yilan un ér Shimion yô, va lam a Yosev man Maria, seer ôron akaa agen a Maria shi koso a ken ishima na yô. Yange i tôndo zwa a na ér una nenge a Mesiya cii man una mase kpen ye, shi icighan jijingi u Yehova pasen un ér wanakiriki Yesu ka Oryiman u yange i tsengaôron kwagh na la. Shimion shi pase Maria kwagh u vihin u a gba u una va wa ishima a mi ken hemen yô. A kaa a na ér kwagh la una sôô un er i kuma un Sanker nahan. (Luka 2:25-35) Er mkaanem man lu ma ôron un kwagh u vihin tsung u una va tagher a mi la nahan kpa, yange ma wase Maria u wan ishima zum u a tagher a kwaghvihin shon anyom 30 ken hemen yô. Shimion kur kwaghôron na yô, Ana, profeti u kwase ugen kpa nenge  a wanakiriki Yesu, maa gba ôron mba ve lu keghen myom u Yerusalem la cii kwagh u Yesu.—Ôr Luka 2:36-38.

Maria man Yosev zua a ishimataver shighe u ve za ken tempel ken Yerusalem la kpishi

20. Er nan ve mve u Maria man Yosev va a Yesu ken tempel la, lu kwagh u doon kpishi?

20 Nenge imba er Yosev man Maria yange ve er kwagh u injaa sha u van a wan ve ken Yerusalem ken tempel u Yehova la sha wono! Sha nahan yô, ve bugh wan ve gbenda u zan ken tempel u Yehova sha ayange a uma na cii. Shighe u ve za ken tempel la, ve na Yehova kwagh u ve fatyô la cii, shi ve ungwa akaawan a na shi ve zua a ishimataver kpaa. Jighjigh u Maria yange una seer taver shighe u ve mough ken tempel u hiden hen ya la kpen kpen je, yange una koso akaa a mimi a injaa la ken ishima poo, sha er una gbidye kwar sha mi shi una ôr mbagenev kpaa yô.

21. Se er nan ve jighjigh wase u nan una lu seer taver a taver er Maria nahana?

21 Nyian ne kpa mbamaren ka vea dondo ikyav la nahan i doo kpen kpen. Mbamaren mba ve lu Mbashiada mba Yehova yô, mba ze mbamkombo mba Mbakristu hanma shighe a ônov vev. Mbamaren mban ka ve er kwagh u ve fetyô la, sha u taver mba ve civir Yehova a ve imôngo la ishima ken mbamkombo mban. Shi ve ayol a ve kpa, ka vea za mbamkombo vea ngure hiden yô, ishima i seer taver ve, shi i seer saan ve iyol shi ve zua a akaa kpishi a vea due a za pase mbagenev kpaa yô. Ka kwagh u saan iyol u kumban a ve imôngo je gande. Aluer se er nahan yô, jighjigh wase u nan una lu seer taver a taver er Maria nahan.

^ par. 7 Nenge ase mkposo u kwagh u i er heen ne vea u i er sha kwagh u zende na u hiihii la, ér: “Maria mough yem,” za sôr Elisabetu la. Hen shighe la Yosev lu sôôr a sôôr Maria, lu a vôsô un ga, sha nahan yô, alaghga yange pine ian hen Yosev cii ve yem zende la ga. Kpa mba va eren ivaa yô, zende u ve za imôngo ne cii or kera ter kwagh u Maria ga, lu Yosev lu masen tsuan hanma kwagh ye.

^ par. 10 Sha ayange la, í maa ajiir a tsan hen ugar sha er mbazendev man mba karen gbenda vea fatyô u tsan her yô.

^ par. 14 Er mbakuranilev mban lu a ilev vev ken toho hen shighe ne yô, tese ér kwagh u Bibilo i er u a wase se u fan shighe u i mar Yesu la ka mimi. Yange i mar Kristu ken uwer u Disemba sha shighe u mbakuranilev hemban wuhen ilev vev ken ityôr la ga, kpa i mar un er ken mhii u uwer u Oktoba nahan.