Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 20

Ú Hembe Soon u Lun Or u Hiihii Sha Kwaghaa?

Ú Hembe Soon u Lun Or u Hiihii Sha Kwaghaa?

Ú FA or u hanma shighe cii ka nan soo ér nana lu or u hiihii yôô?— Alaghga nana mgbegha orgen sha nongo kera nana kar a tile, sha er nana lu or u hiihii yô. I lu nahan ú nenge or er kwagh nahan vee?— Ortesen Uhemban yange nenge mbaganden je kpa ve lu nôngon ér vea lu mba hiihii, shin vea tema sha ian i hemban doon cii la. Nahan kwagh la doo un ga cii. De se nenge kwagh u yange er yô.

Ú vande nengen ior nôngo ér vea vande a mbagenev vee?

Bibilo ôr se ér Orfarishi ugen yange lôhô Yesu ér a̱ va ya kwaghyan hen ya na. Lu zege iniongo je lôhô un ye, shi or la kpa lu orhemen u vesen ken kwaghaôndo. Yesu va nyer tem inya yô, á ta ashe a gba nengen er mbavannya mbagen lu va nyôron karen za teman sha ajiir a hemban  doon cii la yô. Nahan á ôr mba i lôhô ve iniongo la injakwagh. Ú soo u ungwan injakwagh shon kpa?

Yesu kaa ér: ‘Aluer or nana lôhô ú iniongo i kwasehe yô, de za tem sha ikônough ki injaagh shin ki hemban doon cii ga.’ Ú fa er i hii ve Yesu yange ôr kwagh la kpa?— Á pase ér, alaghga i lôhô orgen u nan hembe ú icivir yô. Ka nahan ve or u a lehe iniongo la a ve a va kaa a orgen u a lehe un la, ér: ‘We za tema keela, na or ne ian’ ye, di er ú nenge ken foto heen nahan. Ú hen wer a lu or u i kaa ér a̱ mough la ken ishima nena?— Una hee, sha ci u mbagenev mba i lehe ve a na imôngo la cii vea lu kenger un er una mough, una za tema sha ikyagh ki kí gbe kpam ga la yô.

Yesu lu tesen ér doo u se soo ser se lu sha ian i hemban doon cii ga. Á kaa ér: ‘Aluer or lôhô ú iniongo i kwasehe yô, za za tema sha ikônough ki kí gbe kwagh ga la. Nahan or u a lehe ú la una vaan yô, una va kaa a we ér: Ikyar, kôndo sha hemen! Nahan ú lu a icivir hen mba ve tem kwaghyan a we imôngo la cii.’—Luka 14:1, 7-11.

Lu nyi kwagh Yesu lu tesen shighe u a ôr kwagh u ior mba keren ajiir a teman a hemban cii, shin aan a hiihii laa?

Ú kav inja i kwaghôron u Yesu la kpa?— De se tese ikyav se nenge, aluer wea kav kwagh shon yô. Tôô wer, ú ngu nyôron mato u ior ve lu shimi kpishi yô. Doo u ú sase nyôron ú za tema sha ikyôn, kpa organden di nana̱ gema nana̱ tile shaa?— Aluer ú er imba kwagh la nahan a doo Yesu a we kpa?

Alaghga orgen nana kaa ér, sea er nyi kwagh je kpa, kwagh gba Yesu sha mi ga. Kpa ú lumun wer kwagh gba Yesu sha kwagh u se eren gaa?— Yange Yesu tema hen zege iniongo i kwasehe i í e̱r hen ya u Orfarishi la nahan, lu nengen er ior lu sangen a sange ajiir a vea tema yô. Ú hen wer nyian yô kwagh gba un sha kwagh u se eren gaa?— Er Yesu a lu sha hegen ne je yô, hemba ngun sha ian i nengen kwagh u se  eren cii.

Or ka nana̱ sase ér nana vande sha kwagh yô, ashighe kpishi zayol ka a va ker. Ashighe agen yô, kwagh ne ka a va a ayôôso, maa a na ior ve gba nyoon asema. Ashighe agen kwagh ne ka i er shighe u mbayev ve lu nyôron mato shighe môm yô. Ka a̱ bughun a bugh hunda u mato nahan maa mbayev ve num kpugh ve gba sasen, hanmô ve nan soo ér ka nan nana vande nyôron ye. Hanmô nan soo ér nana tema sha ikyônough ki kí hembe doon cii la, shi nana tema hen kpe windou kpaa. Aluer ve num kpugh nahan yô, alaghga kanyi kwagh ia eree?— Alaghga kwagh ne una va ve a ayôôso.

U̱ soon wer ú vande, ú lu or u hiihii la, una fatyô u van a ayôôso kpishi. Mbahenen mba Yesu je kpa kwagh ne yange va a zayol hen ato ve. Er se vande henen ken Ityough ki sha 6 ken takerada ne nahan, ve gba anyiman ker ayol a ve sha ikyaa i or u nan hembe ken atô ve  cii, nan lu orvesen yô. Nahan Yesu gema er nyi?— Á kôôm ve. Kpa shi ve va kimbir gban anyiman sha kwagen kpaa. De se nenge er anyiman shon yange hii yô.

Lu kwa u masetyô u mbaapostoli kua mbagenev kpaa vea za ken gar u Yerusalem vea Yesu imôngo je la. Yesu lu vanden ôron ve kwagh u Tartor na, nahan Yakobu man Yohane ve gba henen ken ishima er vea tema tor a na imôngo yô. Ve za kohol ngô ve Salome, ve ôr un kwagh sha mi kpaa. (Mateu 27:56; Marku 15:40) Nahan mba ngur yemen ken Yerusalem yô, Salome maa za va va gure sha ishigh ki Yesu, gba zamber a na.

Yesu pine un ér: “Ka nyi i sar uwe?” Á gema á kaa ér sar un u Yesu ma̱ á de mbayev nav ma ve tem ma ve dondo a na ken Tartor na, u môm ma a tem un ken uwegh ku yanegh, ugen di ma a tem un ken uwegh ku imesegh. Mbaapostoli mbagen mba pue mbara mba va ongo kwagh u Yakobu  man Yohane ve tindi ngô ve ér a̱ za sôn sha ci ve la yô, ú hen wer yange a lu ve ken ishima nena?

Salome sôn Yesu nyi, man lu nyi i̱ gema i̱ va kere?

Een, ishima vihi ve a Yakobu man Yohane je zua ga. Nahan Yesu maa yila mbaapostoli nav cii, na ve kwaghwan u injaa. Yesu kaa a ve ér, utor mba taregh ka ve soo ér vea eren tahav, i̱ cian ve. Ka ve soo ér vea lu sha ian i vesen, hanmaor cii nana̱ ungwan imo ve. Kpa Yesu kaa a mbadondon nav ér, ve yô, ve̱ de luun nahan ga. Yesu shi seer ér: “Hanmô u i sar nan ka lun u vesen ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki wen.” Hen ase sha kwagh ne yôô!—Mateu 20:20-28.

Ú fa tom u wanakiriki nan eren kpa?— Ka nan eren mbagenev tom, kpa nan yô, nan veren ashe ér mbagenev ve̱ shile nan tom ga. Ka sha ian i hemban gban ijime la ka nan tema ye, ka lu ian i hemban la ga. Nan tesen ér nan hemba cii ga, kpa ka nan tese ér nan hemba gban kera cii. Shi umbur wer, Yesu kaa ér or u i saa nan pe lun orvesen yô, nana̱ eren mbagenev tom.

Nahan ú hen wer kwagh la ngu a inja hen a vese nena?— Wanakiriki una gba anyiman vea orvesen na sha ikyaa i or u nana tema sha ikyônough ki kí hembe doon cii laa? Shin nana gba anyiman sha ikyaa i or u nana vande yan kwaghyan yôô? We ú nenge kwagh ne nena?— Yesu pase ér wanakiriki veren ugbayol mba orvesen na ken hemen u mba nav hanma shighe cii.—Luka 17:7-10.

Nahan u ma se nôngon ser se lu hiihii yô, kanyi i doo u se erenee?— Een, se ker u shilen mbagenev tom. Inja na yô, se keren u veren mbagenev ken hemen a iyol yase. Se tôôn ser mbagenev hemba se. Ú fatyô u henen igbenda igen i ú ver mbagenev ken hemen a we iyol you kpa?— Hide bugh ase sha peeji 40 man 41 la nahan nenge igbenda i ú fatyô u veren mbagenev hiihii sha u eren akaa sha ci ve yô.

Aluer wea umbur yô, Ortesen Uhemban yange veren mbagenev ken hemen na sha u eren ve tom. Tugh mbu masejime mbu mase lun imôngo vea mbaapostoli nav la, mough sha ôô ve angahar je kpaa. Aluer se kpa se mba veren mbagenev ken hemen wase sha u eren ve tom yô, a lu kwagh u doon Ortesen Uhemban kua Ter na Yehova Aôndo kpaa.

De se ôr avur a Bibilo agen a a taver se ishima ér se̱ veren mbagenev ken hemen wase yô: Luka 9:48; Mbaromanu 12:3; man Mbafilipi 2:3, 4.