Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 35

Se Fatyô u Nderen Shin Ku!

Se Fatyô u Nderen Shin Ku!

ALUER se kpe nahan, Aôndo una soo u nderen se shin ku je kpa, inja na yô, una soo u nderen se ér se̱ hide se̱ lu uma her kpa?— Yobu u lu or u dedoo la na jighjigh ér Aôndo soo u nderen ior shin ku. Nahan Yobu yange hen ér un sôôn kpen, nahan á kaa a Aôndo ér: “Ú yila, mo me gema me vengese.” Yobu kaa ér a sar Yehova Aôndo u̱ nderen un shin ku, inja na yô, a doo un kpishi u nderen un.—Yobu 14:14, 15.

Yesu ngu er Ter na Yehova Aôndo nahan vough. Yesu soo u wasen se. Orimande ugen yange kaa a Yesu ér, ‘aluer Wea rumun yô, U fatyô u wanger mo,’ tsô Yesu gema kaa a na ér: ‘M rumun.’ Maa á bee orimande la angev.—Marku 1:40-42.

Yehova yange tese ér mbayev mbakiriki doo un ishima nena?

Yesu yange hen u soon mbayev mbakiriki hen Ter na. Sha ayange a tsuaa la, Yehova nder mbayev mbakiriki shin ku acin ahar cii sha ikyev i mbatomov nav. Eliya yange zamber a Yehova ér a̱ nder wannomso u kwase ugen u er a un Eliya doo doo yô. Nahan Yehova  nder wan shon. Yehova shi nder wanakiriki ugen sha ikyev i ortom na Elisha.—1 Utor 17:17-24; 2 Utor 4:32-37.

Saan se iyol er se fe ser se doo Yehova ishima kpishi nahan gaa?— Umbur se shighe u se lu uma la tseegh ga. Aluer se kpe kpaa una umbur se. Yesu kaa ér mba ve doo Ter na ishima yô, ka vea kpe a kpe je kpa a tôô ér mba uma her! (Luka 20:38) Bibilo kaa ér, ‘ku shin uma, shin akaa a hegen ne, shin akaa a a lu van ken hemen la je kpaa aa fatyô u paven se a dooshima u Aôndo ga.’—Mbaromanu 8:38, 39.

Shighe u Yesu lu shin tar la, tese ér Yehova we mbayev mbakiriki ikyo. Aluer ú umbur yô, Yesu yange á tema ijiir i môm gbem á tesen mbayev mbakiriki kwagh u Aôndo. Kpa ú fa er Aôndo yange na Yesu tahav mbu nderen mbayev mbakiriki shin ku kpa?— De se ôr kwagh u wanye kwase u lu anyom 12 u Yesu yange nder un shin ku, lu wan u orgen, í yilan or shon ér Yairu la.

Yairu lu vea kwase na man wan ve u môm môm la, ya ve lu ikyua a zegemnger u Galilia. Iyange igen yô, wankwase la gba angev kpoghuloo, je Yairu fa ér una war ga. Yairu maa gba henen sha kwagh u Yesu, or u kpilighyol u yange ungwa agwa na ér una fatyô u been ior angev la. Yairu maa yem gba za keren Yesu. A za zua a Yesu lu tesen ikpelaior shin kpe u Zegemnger u Galilia.

Yairu foghur nyôr ken ikpelaior la, za gure sha ishigh ki Yesu. Á kaa a Yesu ér: ‘Wan wam u kwase u kiriki ngu nôngon ku. Yô, shi va, va wase un, a̱ war.’ Yesu maa kar her je, dondo Yairu ve gba yemen. Ikpelaior i̱ i̱ va u va nengen a Ortesen Uhemban la kpa i̱ dondo un ijime. Kpa mbá ze deghôô yô, ior mbagen mba ken ya u Yairu va kohol un sha gbenda, kaa a na ér: “Wan wou u kwase kpe kera. Ka nyi shi u ze Ortesen iyolo?”

Yesu ta ato za ungwa kwagh u ior mbara lu ôron la. Á fa er ishima i vihi Yairu ker kpishi sha ku u wan na u môm môm la yô. Nahan á kaa a na ér: ‘De cie ga, gba nan Aôndo jighjigh tsô, wan wou  u kwase una war.’ Ve yem zan zan ve za nyôr hen ya u Yairu. Azende a mba hen tsombor la cii lu vaan. Ku u ijende ve u kiriki ne vihi ve kpishi. Kpa Yesu kaa a ve ér: ‘De kera vaan nen ga, gadia wan la kpe ga, ngu yaven a yav.’

Yesu er nahan yô, ior mbara maa gba sen, gadia ve fa e̱r wankwase la a kpe yô. Kpa, ú hen wer er nan ve Yesu yange kaa ér wankwase la ngu yaven a yava?— Kanyi kwagh ú hen wer yange soo ér una tese ior mbara, ve̱ fa?— Yange soo ér ve̱ fa ér ku ngu er ka mnyam ma or nan yav mem mem nahan. Shi soo u tesen ve ér sha tahav mbu Aôndo yô, una fatyô u nderen or u nan kpe la shin ku, nana hide a lu uma her, di vough er ka se nder or u nan lu yaven la nan hide nan lu per nahan.

Wan u Yairu u kwase u Yesu yange nder un shin ku la tese se nyi?

Yesu kaa ér hanmaor nan due ken iyou la kera, i̱ mase shin apostoli na Peteru man Yakobu man Yohane, kua ter u wan kwase la man ngô na tseegh. Maa a za hen ape i gbir wanakiriki shon la. Á za kôr un sha uwe, á kaa ér: ‘Wankwase, mough sha!’ Fese je maa wankwase la mough sha, gba zenden! Mbamaren nav iv a iember kpishi.—Mark 5:21-24, 35-43; Luka 8:40-42, 49-56.

Hen ase sha kwagh ne yôô. Er Yesu yange nder wankwase la shin  ku nahan, una fatyô u nderen ior mbagenev kpaa?— Ú hen wer mimi je una fatyô u nderen mbagenev kpaa?— Een, una nder ve. Yesu iyol na kaa ér: ‘Shighe ngu van u ior mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo yam, vea due’ yô.—Yohane 5:28, 29.

Ú hen wer Yesu ngu a soo u nderen ior shin ku kpa?— Ikyav igen ken Bibilo ia wase se u nan mlumun sha mpin ne. Kwagh u yange er sha iyange igen ikyua a gar u Nain la tese er ior ka vea zungwen hen ku ve, i lu Yesu ken ishima yô.

Kwase ugen lu ken ikpelaior, i̱ due a wan na u nomso kpenegh ken gar u Nain la i̱ lu yemen a mi u za iin. Nom u kwase la vande kpen kera, tsô wan na u môm môm ne kpa shi va kpe. Kwase ne lu zungwen tsung! Ikpelaior i ken gar u Nain dondo ikyom i wan na la er i tôô í, í lu duen a í ken wongar la. Kwase la lu vaan, kpa ma kwagh môm lu u ior mbara vea er sha u kumbur un ga.

Sha iyange shon ne, Yesu man mbahenen nav lu zan ken gar u Nain la. Mba za aren hen hunda u gar la yô, ve kohol ikpelaior i̱ i̱ lu yemen u za iin wannomso shon ne. Er Yesu nenge kwase ne lu vaan yô, mhôônom kôr un a na. Ijungwen i kwase la zungwe kpishi la kôr Yesu ken ishima. Nahan á soo ér una wase un.

Tsô á ôr kwagh a kwase la sha mhôôn, a kumbur un sha ikyenge i una ungwa yô, á kaa a na ér: “De vaan ga.” Gbenda u á ôr kwagh la na yô, hanmaor cii gema gba kenger un, nengen kwagh u una er yô. Er Yesu kar za ape ikyom shon lu la nahan, alaghga yange a lan hanmaor cii ishima, nana lu henen kwagh u una er yô. Yesu maa ôr kwagh sha imo i taver taver, kaa ér: “Wanye kwaor, M ngu kaan a we Mer; Mough sha!” Fese je maa wanye kwaor la mough tema sha! Gba ôron kwagh je.—Luka 7:11-17.

Hen ase er yange a doo kwase la je a gande yô! Aluer i nder or u doon we ishima shin ku nahan, a lu ú iyol nena?— Kwagh ne tese ér mimi je ior doo Yesu ishima, shi á soo u wasen ve gaa?— Nenge imba  er a va lu kwagh u saan iyol shighe u se kegh ior mba a nder ve shin ku gbenda, vea hide a lu uma ken Tar u he u Aôndo la sha wono!—2 Peteru 3:13; Mpase 21:3, 4.

Wan u kwase ne u môm môm u i nder un shin ku ne tese se nyi?

Ior mbagenev mba á nder ve sha shighe la a lu mba se vande fan ve kera yô, mbayev kpaa vea lu ker. Se fa ve di vough er Yairu kpa yange Yesu nder wan na u kwase shin ku ve, fa un nahan. Mbagenev di yô a lu ior mba ve vande kpen anyom uderi uderi shin anyom udubu udubu je kpaa yô. Kpa Aôndo una hungur ve sha ci u ve kpe ica gba yum ga.

Er se fe ser se doo Yehova Aôndo man Wan na Yesu ishima kpishi nahan, doo se kpen kpen gaa?— Ve soo ér se̱ lu uma, kpa i̱ de lu anyom kpuaa tseegh tsô ga, i̱ lu gbem sha won!

Sha kwagh u Bibilo i er sha ishimaverenkeghen i kpilighyol i̱ mnder u shin ku la yô, se ôr Yesaia 25:8; Aerenakaa 24:15, man 1 Mbakorinte 15:20-22.