Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 8

Mbagenev Hemba? Se

Mbagenev Hemba? Se

M FA dedoo mer, ú lumun wer or ngu u nan hembe ú kua mo cii sha hanma gbenda yô. Aluer m pine ú yô, ú kaa wer ka ana?— Ka Yehova Aôndo. Kpa Wan na u a lu Ortesen Uhemban la di ye? Un kpa á hemba se gaa?— Een, a hemba se.

Yesu yange vande lun vea Aôndo sha. Lu Wan u ken jijingi, lu ortyom je. Aôndo yange gba mbatyomov mbagenev mba ve kpa ve lu ônov nav mba ken jijingi yôô?— Een, yange gba ve, ve kuma umiliôn kpishi je. Mbatyomov mban kpaa hemba se shi agee ve kpa hemba a̱ ase ca je.—Pasalmi 104:4; Daniel 7:10.

Ú umbur iti i ortyom u yange ôr kwagh a Maria la kpa?— Iti na ér Gaberiel. Yange kaa a Maria ér wan u una mar la una lu Wan u Aôndo. Aôndo yange va wa uma u Wan na u ken jijingi la ken iyav mbu Maria sha er a mar un shin tar ne, una lu wanikyundan yô.—Luka 1:26, 27.

A̱ shi nan kpa ka nyi man nyi nahan Maria man Yosev yange vea ôr Yesu kpeele?

Ú lumun a ivande la kpa? Ú na jighjigh wer, Yesu yange vande lun sha vea Aôndo kpa?— Yesu kpa kaa ér un vande lun sha vea ter na. Yange Yesu er nan ve, fa akaa angara nahana? Alaghga shighe u lu iyev la, Maria ôr un akaa a ortyom Gaberiel ôr la. Shi alaghga Yosev kpa yange una ôr Yesu ér ka Aôndo a lu Ter na jim ye.

Yange mba eren Yesu batisema yô, Aôndo iyol na ôr kwagh sha, kaa ér: “Ngun ka Wan Wam.” (Mateu 3:17) Shi hen tugh mbu masetyô cii man Yesu kpe la kpaa, á er msen á kaa ér: “Tere, nam icivir  hen We, sha icivir i M lu a mi her a We je, er i lu a gba tar ga la.” (Yohane 17:5) Een, Yesu yange er msen ér ma i hidi ma i yem a na ma un za lu vea Aôndo sha. Kpa a er nan ve una za lu sha?— Saa Yehova ­Aôndo shi una gema un una hingir or u ken jijingi u i nengen a nan ga la, una hingir ortyom.

De m̱ pine ú ase mpin u vesen ne. Ka mbatyomov mba shaav cii ve lu mba dedoo yee? We ú nenge nena?— Sha hiihii la yô, ve cii ve lu mba dedoo. Yange ve lu mba dedoo sha ci u lu Yehova je gba ve ye, man hanma kwagh u Yehova a er cii yô ka u dedoo. Kpa ortyom ugen ken atô ve hingir ortyom u bo. Yange er nan ve kwagh lu nahana?

Cii man se zua a mlumun sha mpin ne yô, saa se fa kwagh u yange er shighe u Aôndo gba Adam man Ifa, nomsoor u hiihii man kwase u hiihii la. Ior mbagenev kaa ér kwagh u i ôr sha kwagh ve la ka kwagh u mimi ga. Kpa Ortesen Uhemban yange fa er kwagh lu nahan mimi yô.

Yange Aôndo gbe Adam man Ifa yô, a ver ve ken sule u doonashe hen ijiir i í yilan ér Eden la. Ijiir la dooashe kpen kpen, lu paradiso je. Yange ma ve maa ônov kpishi, ma ve lu a zege tsombor, shi ma ve lu ken Paradiso gbem sha won kpaa. Kpa kwagh ugen u vesen lu u vea fa yô. Se vande ôron kwagh teren kwagh shon. De se nenge aluer se fatyô u umbur yô.

Adam man Ifa yange ma ve fatyô u lun uma gbem sha won ken Paradiso nena?

 Yehova yange kaa a Adam man Ifa ér hanma kon u ken sule la ú ú doo ve cii yô, ve̱ gbaa yan atam a ú je. Kpa kon ugen lu ken sule la, ú í kaa ér ve̱ de ye ityamegh ki ú ga yô. Aôndo ôr ve kwagh u aluer ve ya ityamegh ki kon shon ve, una er ve yô. Á kaa ér: ‘Ne kpe je.’ (Genese 2:17; 3:3) Nahan kwagh ne yange lu tesen Adam man Ifa nyi kwagha?

Yange lu tesen ve u ungwan kwagh. Sha mimi yô, uma wase cii har sha u se ungwan imo i Yehova Aôndo! Adam man Ifa yange ma ve kaa ér vea ungwa imo i Aôndo, kpa u ôron a ôr nahan la tseegh yô, kuma ga. Yange gba u vea tese sha aeren a ve ér, ve mba ungwan imo na. Luun er yange vea ongo imo i Aôndo yô, ma ve tese ér Aôndo doo ve ishima shi ve soo ér a̱ lu Orhemen ve. Nahan ma ve lu uma gbem sha won ken Paradiso. Kpa aluer ve ya ityamegh ki kon shon la yô, kwagh la una tese ér nyi?

Imba ieren la ia tese ér sha mimi yô mba a iwuese sha kwagh u Aôndo na ve la ga. Yange wea lu hen ijiir la nahan, yange ma ú ungwa imo i Yehova kpa?— Hiihii la yô, Adam man Ifa ve ungwa imo na. Kpa, orgen u hemban ve va, va bume Ifa. Or shon mee Ifa, nahan na un hemba Yehova ato. Or shon la lu ana?

Ka an yange nan na ve, iyô i̱ ôr kwagh a Ifa?

Bibilo kaa ér, yange lu iyô i̱ ôr kwagh a Ifa ye. Kpa ú fa  iyô ia fatyô u lamen iyol i i̱ ga. Nahan yange i̱ er nan ve i lamaa?— Lu ortyom ugen er ve lu inja er iyô ngi lamen ye. Kpa jighilii yô, lu ortyom la lu lamen ye. Shighe ne nahan ortyom la hii u henen akaa a bo ken ishima na. Lu tômon ér Adam man Ifa ma ve civir un. Soo ér ve̱ eren kwagh u un kaa ér ve̱ er cii. Soo ér una kar a ngohol ian i Aôndo lu sha mi la.

Nahan, ortyom u bo la iv mbamhen mba bov ken ishima i Ifa. Ortyom la ôr kwagh a Ifa sha ikyev i iyô la, kaa a na ér: ‘Aôndo tsugh ne a tsugh. Ne ya ityamegh ki kon la kpa ne kpe ga. Ne gema ne fa kwagh er Aôndo nahan.’ Yange a lu we yô ma ú lumun a kwagh u imo shon yange í ôr laa?

Kwagh u Aôndo na Ifa ga la maa gba saren un je. Tsô á zôr ityamegh ki kon u i ta un icin sha mi la, á ya. Shi á na Adam kpaa. Adam yô, lumun a kwagh u iyô la i̱ ôr la ga. Kpa isharen i una lu vea Ifa la, i̱ hemba dooshima na hen Aôndo. Nahan un kpaa maa ya ityamegh ki kon la.—Genese 3:1-6; 1 Timoteu 2:14.

Nahan lu nyi i̱ va kere?— Adam man Ifa kera lu wang ga, ve yina, ve gba beenyol, zan zan ve va kar kpen kera. Shi, er ve kera lu vough ga yô, mbayev vev mba ve mar la  cii kpa lu vough ga, hingir u ve kpa vea beeyol, vea kpe kpaa. Kwagh u Aôndo ôr la lu aie ga cii! Sha mimi yô uma wase cii har sha u se ungwan imo i Aôndo. (Mbaromanu 5:12) Bibilo pase se ér ortyom u yange tsugh Ifa la mba yer un ér Satan Diabolo, shi mbatyomov mbagenev mba yange ve hingir mba bov la di mba yer ve ér ujijingi mba bov shin azôv.—Yakobu 2:19; Mpase 12:9.

Kanyi kwagh yange i er Adam man Ifa shighe u ve hemba Aôndo ato laa?

Hegen ú fa ityôkyaa i í ne ve ortyom u dedoo u Aôndo yange er la hingir or u bo ve ga?— Ityôkyaa yô yange hingir u henen akaa a bo ken ishima na. Yange soo ér ma un lu Uhemban cii. Yange fa er Aôndo kaa a Adam man Ifa ér ve̱ maa ônov yô, nahan soo ér ônov mba a mar la cii ve̱ civir un. Diabolo soo ér una gema hanma or cii nana̱ hemba Yehova ato. Nahan ka á nôngo ér una va a mbamhen mba bov ken asema ase.—Yakobu 1:13-15.

Diabolo kaa ér sha mimi yô or môm kpa Yehova doo nan ishima ga. Á kaa ér we man mo cii Aôndo doo se ishima ga, shi sha mimi jighilii yô se soo u eren kwagh u Aôndo á kaa ér se̱ er la kpaa ga. Á kaa ér se mba ongo imo i Yehova shighe u hanma kwagh a lu zan vough vough sha er se soo la tseegh. Kwagh u Diabolo á ôr ne ka u mimi kpa? Se mba nahan mimi?

Ortesen Uhemban kaa ér Diabolo ka or aie! Yesu yange tese ér mimi je, Yehova doo un ishima sha u ungwan imo Na. Shi ka ashighe a kwagh yange lu zan doon tseegh Yesu ungwan imo i Aôndo ga. Yange ungwan imo i Aôndo hanma shighe cii, shin shighe u ior mbagen vea va un a haghelaa je kpaa. Yange ta ikyaa ken Yehova zan zan ar ken ku. Ka nahan ve yange Aôndo nder un shin ku ér a̱ lu uma gbem sha won ye.

Nahan ka an jim ú kaa wer nan ngu orihyom wase u hemban ciilii?— Een, ka Satan Diabolo. Ú fatyô u nengen a na kpa?— Ei, ú fatyô ga! Kpa se fa ser ngu, shi se fa ser a hemba se, shi ngu a agee hemba se kpaa. Nahan kpa, ka an nan gem nan hembe Diabolo?— Ka Yehova Aôndo. Nahan se fa ser Aôndo una kura se.

Ôr kwagh u Un shon u i gbe u se civir Un la: Duteronomi 30:19, 20; Yosua 24:14, 15; Anzaakaa 27:11; man Mateu 4:10.