Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 25

Mba Eren Aferakaa Vea Fatyô u Geman Asema Kpa?

Mba Eren Aferakaa Vea Fatyô u Geman Asema Kpa?

IOR cii vea eren akaa a dedoo tseegh nahan, ma i hembe doon gaa?— Kpa or môm u nan eren akaa a dedoo tseegh hanma shighe cii yô, nan ngu ga. Er se soo ser se eren akaa a dedoo nahan kpa, ú fa er i hii ve ashighe agen se cii ka se er iferkwagh kpa?— Ityôkyaa yô i mar se cii ken isholibo. Kpa ior mbagenev mba hembe eren aferakaa a vihin a mbagenev. Ka ve kôr ior mbagenev ihyom shi ve vihi ve iyol sha apera. Ú hen wer ambaaior la aa fatyô u geman ishima hiden henen u eren kwagh u dedoo kpa?

Nenge wanyekwaor u a tile a lu nengen sha akondo a ior mba ve lu tan Sefanu awen ne. Iti na i ken zwa Heberu ér Saulu, kpa iti na i ken zwa Roma ér Paulu. Doo un kpishi er i lu nôngon u wuan Sefanu, orhenen u Ortesen Uhemban nahan. De se nenge er i hii ve Saulu a eren imba kwaghbo ngun nahan yô.

Saulu lu ken nongo u kwaghaôndo u Mbayuda u i yilan ér Mbafarishi la. Mbafarishi lu a Mkaanem ma Aôndo, kpa ve hemban veren ishima sha atesen a mbahemenev mba kwaghaôndo vev mbagen ve tesen la. Lu kwagh ne na ve, Saulu lu eren aferakaa ye.

Shighe u i kôr Sefanu ken Yerusalem la, Saulu lu her. I kôr Sefanu i yem a na ken atejir, mbagenev ken mbaajiriv mbara lu Mbafarishi. Er ior lu ôron akaabo sha iyol i Sefanu nahan kpa, á cia ga. Á lam a mbaajiriv mbara gbar gbar shi a pase ve kwagh u Yehova Aôndo man Yesu kpaa.

Kpa kwaghôron na la doo mbaajiriv mbara u ungwan ga. Ve vande fan kwagh u Yesu doo doo. Cii man iaven ne yô, ve vande wuan Yesu  ica lu a gba ga! Kpa ken masejime yô, Yehova nder Yesu yem a na sha. Nahan u̱ mbaajiriv mbara ma ve de u eren aeren a ve a bo la yô, ve hide ve lu tôvon mbahenen mba Yesu a ican.

Mbaajiriv mbara kôr Sefanu due a na ken won gar. Ve zôhô un, mba tan un awen. Shi er ú nenge ken foto ne nahan, Saulu di tile ngu kenger. Á hen ér u wuan Sefanu ka kwagh u bo ga.

Er nan ve Saulu a hen ér u wuan Sefanu ka kwagh u dedoo?

Ú fa er i hii ve Saulu yange hen ken ishima na nahan kpa?— Ityôkyaa yô, ken uma u Saulu cii lu Orfarishi, nahan á na jighjigh ér atesen a mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbafarishi la ka a vough. Nahan dondo ieren i mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbafarishi eren la.—Aerenakaa 7:54-60.

Mba woo Sefanu kera yô, lu nyi Saulu eree?— Á nôngo ér una kôr mbahenen mba Yesu mbagenev mbara kpaa cii! Á nyôr ken uyaav vev á kôr nomso man kasev cii á kpela ve hen inya a due a ve ken won. Á wuhe ve ken gaadi kpaa. Kwagh ne na yô, mbahenen mbagenev kpishi due ken Yerusalem kera, kpa ve de u pasen kwagh u Yesu ga.—Aerenakaa 8:1-4.

 Kwagh ne na Saulu hemba kôron mbahenen mba Yesu ihyom seer a seer cii. Nahan á za hen Zegepristi Kayafa a za ngohol tahav mbu za kôron Mbakristu mba ken Damaseku kpaa. Saulu soo ér una va a ve uikyangen ken Yerusalem i̱ va tsaha ve. Kpa er lu yemen sha gbenda ken Damaseku yô, kwagh u kpilighyol er.

Ka an nan lu lamen a Saulu, man Nan tindi Saulu ér a̱ za er nyi?

Iwanger due sha, maa imo kpa due sha, pine un ér: “Saulu! Saulu! Ka nyi u tevem a icana?” Lu Yesu je lu ôron kwagh sha Aôndo ye! Iwanger la wanger je, i na Saulu kera lu nengen ga, nahan ior mba ve lu a na la ve kôr un ve yem a na ken Damaseku.

Ayange nga karen atar yô, Yesu ôr kwagh a Anania ken mnya, wen lu orhenen u Yesu ken Damaseku. Yesu kaa a Anania ér a̱ za henpe Saulu a lu la, a̱ za bugh un ashe, shi a̱ pase un kwaghaôndo kpaa. Anania za lamen a Saulu yô maa ngula lumun mimi u i ôr un sha kwagh u Yesu la. Ashe a na maa hide bugh her. Uma na jimin cii maa gema, nahan hingir or u civir Aôndo u mimi.—Aerenakaa 9:1-22.

Hegen ú fa er i hii ve Saulu yange eren aferakaa ve ga?— Ityôkyaa yô yange i tese un akaa a shami ga. Nahan dondo ior mba ve civir Aôndo sha mimi ga yô. Lu vea ior mba kwagh gba ve u tesen Mkaanem ma Aôndo ga, kpa lu mbamhen mba iorov tseegh ve tesen yô. Er Mbafarishi mbagenev za hemen u eren ior mba Aôndo ican nahan kpa, er nan ve Saulu yange gema uma na hingir u eren kwagh u dedoo?— Sha jighilii yô, Saulu yange kôr a kôr kwagh u mimi ihyom ga. Nahan er i tese un kwagh u a lu u vough yô, kera vihi a vihi shighe ga je maa wa iyol u eren sha mi.

Ú fa imbaor i Saulu va lu ken hemen kpa?— Een, yange i va hingir u fan un ér ka apostoli Paulu, hingir apostoli u Yesu. Shi umbur wer, Paulu hemba ngeren ityakerada i Bibilo ngeen a ior mbagenev mba ngeren Bibilo cii.

Ior kpishi mba er Saulu ngise lu nahan, kpa vea fatyô u geman ishima. Kpa taver u or nana gema ishima fese, sha ci u orgen ngu u a lu  nôngon kpoghuloo ér ior ve̱ er akaabo yô. Ú fa or shon kpa?— Shighe u Yesu yange ande hen Saulu sha gbenda u yemen ken Damaseku la, á ôr kwagh u or shon. Heregh la je Yesu gema ôr kwagh a Saulu, kaa ér: ‘M ngu tindin we sha u ú za bugh ve ashe sha u ve̱ gema ve̱ due ken ime, ve̱ nyôr ken iwanger man shi ve̱ gema ve̱ due ken agee a Satan, ve̱ va her Aôndo’ yô.—Aerenakaa 26:17, 18.

Een, ka Satan Diabolo a lu nôngon ér hanmaor nana eren akaabo ye. Ashighe agen ka i taver we u eren kwagh u a lu u vough yôô?— Se cii kwagen ka i taver se. Ka Satan ka a na ve i taver se ye. Kpa ityôkyaa igen shi ngi, i í ne ve ka i taver se u eren kwagh u vough hanma shighe yô. Ú fa ityôkyaa shon kpa?— Ka sha ci u i mar se a isholibo.

Hanma shighe yô, ka isholibo ne i̱ ne ve se hembe eren kwagh u shami ga la a kwagh u vough la ye. Nahan gba u se er nena?— Saa se nôngo sha u eren kwagh u a lu u vough yô. Shighe u sé er kwagh u vough yô, sé fa je ser Yesu, u sé doo un ishima la, una wase se.

Shighe u Yesu lu shin tar ne la, ior mba yange ve eren aferakaa, kpa ken masejime ve va gema ishima yô, ve doo un ishima. Yange fa er lu kwagh u taver u ve̱  gema ishima nahan. U tesen ikyav yô, kasev mbagenev mbá mba yange ve yaven a ior kpishi yô. Sha mimi yô, kwagh ne lu kwaghbo. Bibilo yila kasev mban ér uidyambaukasev shin mbaagbagambaukasev.

Er nan ve Yesu yange de kwase u yange er akaabo kpishi la akaabo na?

Shighe ugen la, imba kwase la ungwa kwagh u Yesu, nahan va hen ya u Orfarishi ape Yesu lu la. Á va shighe Yesu mkurem shin angahar shi a nôndo un mliam shin angahar, a gema a ese ma sha ice na i sha ityou. A zamber sha ci u akaabo a á er la, nahan Yesu de un akaabo na la. Kpa Mbafarishi yô hen ér ma i de un asorabo na la ga.—Luka 7:36-50.

Sha shighe ugen la, ú fa kwagh u Yesu ôr a Mbafarishi mbagenev kpa?— Á kaa a ve ér: “Udyambaiorov mba vanden nyôron tartor u Aôndo a ven.” (Mateu 21:31) Yesu ôr kwagh ne sha ci u mbaagbaga mbara yange ve na un jighjigh shi ve de aeren a ve a bo la. Kpa Mbafarishi yô, za hemen u tswamen mbahenen mba Yesu her.

Nahan, shighe u Bibilo i tese se ér kwagh u se lu eren la ka u bo yô, se de kwagh la. Nahan shighe u se hen kwagh u Yehova a soo ér se̱ er yô, i̱ doo se u eren kwagh la. Nahan a saan Yehova iyol a vese, shi una na se uma u tsôron kpaa.

Kwagh u una wase se u den kwaghbo u eren yô, de se ôr Pasalmi 119:9-11; Anzaakaa 3:5-7; man 12:15.