Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 13

Ior Mba Ve Hingir Mbahenen Mba Yesu La

Ior Mba Ve Hingir Mbahenen Mba Yesu La

Ka an nee, man yange hingir orhenen u Yesu nena?

KA AN nan lu wanakiriki u Aôndo u hemban cii u i gbe je nan lu sha wono?— Ú na mlumun shami vough, ka Yesu Kristu. Ú hen wer se fatyô u lun er un nahan kpa?— Bibilo kaa ér, á ver se ikyav i se dondo yô. Shi á lôhô se ér se̱ lu mbahenen nav.

U or lun orhenen u Yesu la, ú fa inja na kpa?— Akaa nga ken u lun orhenen u Yesu la kpishi. Hiihii yô, gba u se hen kwagh sha ikyev na. Kpa ka cii la ga. Shi gba u se na kwaghôron na jighjigh. Aluer se er nahan yô, se lu eren kwagh u á kaa ér se̱ er la.

Ior kpishi ka ve kaa ér ve na Yesu jighjigh. Ú hen wer ka ve cii ve lu mbahenen nav mimi yee?— Ei, kpishi ken a ve mba ga. Alaghga vea zaan adua je. Kpa ve kpishi mba tem mba henen sha u vea fa kwagh u Yesu yange tese la ga. Sha mimi yô, ka mba ve dondon ikyav i Yesu la tseegh ve lu mbahenen nav ye.

De se ôr ase kwagh u ior mba yange ve lu mbahenen mba Yesu shighe u lu orumace shin tar la. Filibu yange lu môm ken mba hiihii mba ve hingir mbahenen yô. Filibu yem za yila ijende na Natanael (u i yer un kpaa ér Bartolomeu la), ka un je ú nenge á tem shin itine kon heen ne. Ve a Natanael hen Yesu yô, Yesu kaa ér: ‘Nenge, or u Iserael u icugh i lu ken a na ga ne ngun heen ne.’ Kpiligh Natanael iyol, tsô á pine ér: “Ka han U feme?”

Ka unô Yesu a lu yilan ve ér ve̱ va lu mbahenen nava?

Yesu gema kaa ér: “Er Filibu a lu a yila u ga je, tsô M nenge a we, er u lu hen itine i tur la.” Kpiligh  ­Natanael iyol kpishi er Yesu á fe ape un lu la jighilii yô, tsô á kaa ér: “U ngu Wan u Aôndo, U ngu tor u Iserael.”—Yohane 1:49.

Yuda (u i yilan un kpaa ér Tadeu la)

Yange mbagenev hingir mbahenen mba Yesu iyange kar i môm cii ve, Filibu kua Natanael va mase hingir mbahenen nav ye. Mban ne lu Anderia vea anngô na u vesen ­Peteru, kua Yohane, shi alaghga Yakobu kpa lu môm ken mbahenen nav mba hiihii mbara. (Yohane 1:35-51) Ica i gbe ga yô, ve mba unyiin mban cii ve hide ve yem sha tom ve u kôron ishu. Iyange igen sev mbu aven yô, Yesu lu zenden hen kpe u Zegemnger u Galilia la, tsô á nenge Peteru vea Anderia ve lu haan kper u kôron ishu shin zegemnger. Yesu maa ta ikyenge yila ve ér: “Va, dondon nen sha a Mo.”

Yakobu (wan u Alefeu)

Yesu karen heela yemen ken hemen yô, á za nenge a Yakobu man Yohane. Ve lu shin tso vea ter ve, ve lu sôron ukper vev. Yesu yila ve  ér ve kpa ve̱ dondo sha a na. Luun er yange a lu we Yesu una yer nahan, yange ma ú er nena? Yange ma ú dondo sha a na fese kpa?— Ior mban yange ve fa or u Yesu a lu yô. Yange ve fa je ér ka Aôndo a tindi un ye. Nahan ve undu ishu ve i kôron, ve dondo sha a na fese je.—Mateu 4:18-22.

Nathanael, Philip, John

Er ior mban va hingir mbadondon mba Yesu yô, ngun tese ér hanma shighe cii yange ve eren kwagh u shami he?— Ei. Alaghga ú umbur er yange ior mban gba anyiman ayol a ve sha ikyaa i or u nan hembe mbagenev yô. Kpa yange ve ungwa imo i Yesu nahan ve soo u geman aeren a ve la. Aluer se kpa se soo u geman aeren a ase yô, se fatyô u lun mbahenen mba Yesu.

Yakobu (anngô u Yohane)

Yesu yange lôhô ior anza kposo kposo ér ve̱ va lu mbahenen nav. Kwagen la gum ornyar ugen va pine Yesu kwagh u una er ve, una zua a uma u tsôron yô. Er ornyar la kaa wener hii iyev na je un kor atindi a Aôndo zan zan yô, Yesu kaa a na ér: “Va dondo sha a Mo.” Ú fa kwagh u yange or shon er kpa?

Kpa er or ne va fe ér u lun orhenen u Yesu hemba kan kwagh u vesen a u lun ornyar tseegh la yô, kwagh ne vihi un kpishi je. A kan shio u hingir orhenen u Yesu sha ci u inyaregh nagh hemba doon un ishima a Aôndo.—Luka 18:18-25.

Er Yesu pase kwagh war kuman inyom i môm man tiôn nahan yô, á tsua mbahenen nav mbagen 12 ér ve̱ lu mbaapostoli. Mbaapostoli lu ior mba yange á tindi ve, ve za er tom u injaa yô. Ú fa ati ve kpa?— De se hen ati ve se fa. Ufoto vev mban heen ne, nenge wea fatyô u yilan ati ve yô. Nôngo u yilan ati ve ken ityou.

Kasev mba yange Yesu una za kwaghpasen ve, ve wasen un la, lu unô?

Shighe karen yô, môm ken mbaapostoli mba 12 mbara hingir iferor. Lu Yuda u Isekarioti. Ica i gbe ga yô, i tsua orhenen ugen ér a̱ lu apostoli. Ú fa iti na kpa?— Yange i yilan un ér Matia. Shighe ze deghôô yô, Paulu man Barnaba kpa ve va hingir mbaapostoli, kpa ve lu nongo a mba 12 mbara ga.—Aerenakaa 1:23-26; 14:14.

 Er se vande henen ken Ityough ki sha 1 ken takerada ne nahan, kwagh u mbayev mbakiriki yange doo Yesu ishima kpishi. Er nan ve kwagh ve doo un yum nahana?— Ka sha ci u a fa wener, ve kpa vea va hingir mbahenen nav. Sha mimi yô, mbayev vea fatyô u ôron kwagh sha hanma shighe cii sha gbenda u ua na mbaganden vea kegh ato a ve, shi vea soo u henen kwagh u Ortesen Uhemban la seer yô.

Shi kasev kpa kpishi yange ve hingir mbahenen mba Yesu. Mbagenev yange ve zenden vea na zum u una za ken agar agenegh sha u za pasen kwagh ker yô. Lu Maria Magedalena man Yohana man Susana yange ve zenden vea na ye. Alaghga yange vea eren un  kwaghyan shi vea kiren un akondo kpaa.—Luka 8:1-3.

Ú soo u lun orhenen u Yesu kpa?— Umbur wer, u se kaan sha zwa ser se kpa se mba mbahenen nav la tseegh tsô, una na se lu mbahenen nav je ga. Ka er se tese hanma ijiir i se lu her cii ser se mba mbahenen nav, á kera lu shighe u se ze mbamkombo mba Mbakristu la tseegh ga la ve, se lu mbahenen nav sha mimi ye. Ú hen sha ajiir a i doo u se lu ve, se tese ser se mba mbahenen mba Yesu kpa?

Doo u se eren kwagh ne hen ya. Ijiir igen yô ka ken makeranta. Kwagh u i doo u una hungur we ga, mo kpa una hungur mo ga yô, ka un ne: Aluer ka u se lu orhenen u Yesu u mimi yô, saa se eren kwagh vough er un kpa yange eren nahan hen hanma ijiir i se lu cii kua sha hanma shighe kpaa.

Ka hanma ijiir i doo u se lu ve, se tese ser se mba mbahenen mba Yesu?

Se ôr ase kwagh u Bibilo i̱ ôr sha kwagh u mbahenen mba Yesu la imôngo, er í nger ken Mateu 28:19, 20; Luka 6:13-16; Yohane 8:31, 32 man 1 Peteru 2:21 nahan.