Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 28

Gbenda Se Kar Ve Se Fa Or u Se Ungwa Imo i Nan La

Gbenda Se Kar Ve Se Fa Or u Se Ungwa Imo i Nan La

ASHIGHE agen ka i taver u fan or u se ungwa imo i nan jim yô. Alaghga ngô ú shin ter ú una kaa a we ér u̱ er ma kwagh. Kpa shi alaghga tica wou u ken makeranta shin ordasenda nana gema a kaa a we ér u̱ er kwagh ugen kposo. Aluer kwagh ngu nahan yô, ka imo i an jim ú ungwaa?

Ken Ityough ki sha 7 ken mhii u takerada ne, se vande ôron Mbaefese 6:1-3 ken Bibilo. I ôr hen ijiir la ér mbayev ve̱ ungwan imo i mbamaren vev. Ruamabera kaa ér: ‘Ungwan nen imo i mbamaren enev ken Ter.’ Ú fa inja i kwagh u i kaa ér ‘ken Ter’ la kpa?— Mbamaren mba ve lu ken Ter yô, ka ve tese mbayev vev u dondon atindi a Aôndo.

Kpa mbaganden mbagenev na Yehova jighjigh ga. Nahan, aluer ma organden nan kaa a we ér u̱ iin ikyaren ken makeranta ka kwaghbo ga, shin u tôôn kwagh u í ver u teen la kpa kimbin inyaregh ga la ka kwaghbo ga di ye? Inja na yô doo u wanye nana̱ nyighe or shin nana̱ ii shinii?

Mbur wer, shighe ugen la, Tor Nebukadinesar wa tindi ér hanmaor nana̱ gure inya nana̱ civir eev mbu zenaria mbu yange er la. Kpa Saderaki man Meshaki man Abedi-nego yô, ve venda u guren civir mbu. Ú fa ityôkyaa kpa? Ityôkyaa yô Bibilo kaa ér ka Yehova tseegh ior ve̱ civir ye.—Ekesodu 20:3; Mateu 4:10.

Peteru ngu ôron a Kayafa ér nyi?

Yesu yange kpen kera yô, i va a mbaapostoli sha ishigh ki Mko­hol u Mbaajiriv, u lu atejir u tamen u Mbayuda la. Kayafa, Pri­sti u Tamen la kaa ér: “Se ta ne icin gbang gbang ser: De kera  tesen nen ken iti [i Yesu] ga ga? Nenge, ne iv Yerusalem a ityesen yen.” Er nan ve mbaapostoli mbara yange ve ungwa imo i Mkohol u Mbaajiriv la ga?— Peteru ôr kwagh sha ci u mbaapostoli mbagen mbara cii, kaa a Kayafa ér: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.”—Aerenakaa 5:27-29.

Sha ayange la yô, mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda lu a tahav kpishi. Nahan kpa, tar ve gema lu sha ikyev i gomoti u Mbaroma. I yilan iti i orhemen gomoti la ér Shisar. Er Mbayuda soo ér Shisar a̱ hemen ve ga nahan kpa, gomoti u Mbaroma la eren akaa a dedoo kpishi sha ci u ior. Kape ugomoti mba sha shighe wase ne kpaa ve eren akaa a dedoo sha ci u ior vev je la. Ú fa akaa a dedoo shon agen kpa?

Ugomoti ka ve er igbenda i zenden sha mi shi ve kimbin udasenda kua mba pirin usu sha u ve̱ kuran se. Shi alaghga vea ver imakeranta sha ci u mbayev kua ajiir a sôron twer sha ci u mba beenyol. Gomoti ka a vihi inyaregh kpishi sha u eren akaa ne. Ú fa pe gomoti a zough a inyaregh kin kpa?— Ka hen ior a zough a ki ye. Inyaregh ki ior ve ne gomoti la mba yer ki ér kpandegh.

 Shighe u Ortesen Uhemban lu shin tar la, Mbayuda kpishi soon u tan gomoti u Mbaroma kpandegh ga. Nahan iyange igen yô, upristi na ior mbagen inyaregh ér ve̱ pine Yesu mpin, sha er vea nôngo vea kôr un ken zwa sha ayom yô. Mpin u ve pine yô, lu un je ne, ér, ‘Doo u se ta Shisar kpandegh, shin doo ga?’ Mpin ne lu u sha ayom. Luun er Yesu yange una kaa ér, ‘Een saa ne ta kpandegh keng’ yô, Mbayuda kpishi ma soo kwaghôron na la ga. Kpa lu u Yesu a kaa di ér, ‘Ei, gba u ne ta kpandegh ga’ ze. Lu u una ôr nahan yô, a lu sha mi ga.

Nahan Yesu er nena? A kaa ér: “Tesem nen sule.” Mba ve Yesu a mi yô, á pine ve ér: ‘Ka foto man iti i an i lu sha mi nee?’ Ior mbara kaa ér: “Ka u Shisar je!” Yesu maa kaa ér: “Na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô.”—Luka 20:19-26.

Yesu yange na mlumun sha mpin u sha ayom u ior mban pine un la nena?

Lu u or môm nana fatyô u zuan a mshi sha mlumun la ga. Aluer Shisar ngu eren akaa sha ci u ior yô, a doo u tôôn inyaregh ki Shisar a er la kimbin un sha akaa shon. Kape Yesu yange kar ve, tese ér doo u tan gomoti kpandegh, sha ci u akaa a se zough a mi hen a na la je la.

 Kpa alaghga ú ngu a̱ vese ú kuma u tan kpandegh ga. Kpa kwagh ngu u i gbe u ú na gomoti yô. Ú fa kwagh shon kpa?— Ka u kuran atindi a gomoti. Bibilo kaa ér: ‘Ungwan nen imo i tahav mbu ne lu mbu sha ikyev’ la. Mbautahav mban ka ior mba gomoti a ne ve tahav yô. Nahan ka Aôndo a kaa ér se̱ kuran atindi a gomoti ye.—Mbaromanu 13:1, 2.

Alaghga a wa tindi ér i̱ de haan icimbiv shin ihyôghonough sha godobi ga. Ú kura tindi la kpa?— Een, Aôndo soo ér u̱ kura imba tindi la. Doo u ú ungwan imo i udasenda kpa?— Gomoti kimbin udasenda sha u ve̱ kuran ior. Aluer se mba ungwan imo ve yô, ka gomoti je se lu ungwan un ye.

Nahan aluer ú soo u peren godobi man ordasenda kaa a we ér “Tile!” yô, ú er nena?— Aluer mbagenev yevese per godobi la sha ishima ve je kpa, we yô, ú er nena?— Doo u ú tile, aluer ka we tswen ú mase shin her kpaa. Aôndo kaa ér u̱ ungwan imo ve.

Alaghga kwagh una za iyol hen haregh wen la, nahan ordasenda nana kaa ér: “De dugh sha godobi ga. De dugh ken won ga.” Kpa alaghga ú ungwa ayôôso ken won, a gba saren we u fan kwagh u a lu zan hemen yô. Doo u ú due wer ú za nenge kwagh u a lu zan hemen yôô?— Aluer ú er nahan yô, ú lu ‘ungwan imo i tahav mbu ú lu mbu sha ikyev la’ kpa?

Sha ajiir kpishi, gomoti ka a maa imakeranta shi a kimbin atica kpaa. Nahan ú hen wer Aôndo soo ér u̱ ungwan imo i tica kpa?— Hen ase sha kwagh ne yôô. Er gomoti a kimbin udasenda ér ve̱ kuran ior nahan, kape tica kpaa i lu gomoti a kimbin nan ér nana̱ tesen ior je la. Nahan u ungwan imo i ordasenda shin imo i tica la ka vough er u ungwan imo i gomoti nahan.

Er nan ve i doo u se ungwan imo i ordasenda?

Kpa aluer ma tica gema kaa ér saa u̱ gure u̱ civir ma eev ye? Hen shighe la ú er nena?— Yange lu Tor Nebukadinesar je kaa a Mbaheberu  mba utar mbara ér ve̱ gure inya ve̱ civir eev mbura ye, kpa ve civir mbu ga. Ú umbur ityôkyaa kpa?— Lu sha ci u ve soo u hemban Aôndo ato ga.

Or u ngeren akaa a mbayiase u i yer un ér Will Durant la yange nger kwagh u Mbakristu mba tsuaa mbara kaa ér, ‘Or u ve hemba tilen sha jighjigh [shin sha mimi] hen a nan yô, lu Shisar ga cii.’ Ei, lu Yehova! Nahan umbur wer ka Aôndo se ver un ken uma wase hiihii ye.

Se mba ongo imo i gomoti sha ci u ka kwagh u Aôndo a soo ér se̱ er je la. Kpa aluer í kaa ér se̱ er kwagh u Aôndo a kaa ér se̱ de eren ga yô, se ôr ser nyi?— Se ôr kwagh u mbaapostoli kpa yange ve ôr a pristi u tamen la, ser: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.”—Aerenakaa 5:29.

Bibilo tese se u ungwan tindi. Ôr kwagh u i nger ken Mateu 5:41 man Titu 3:1; man 1 Peteru 2:12-14 la.