Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 23

Er i Hii Ve ior Ve Gbe Angev Yô

Er i Hii Ve ior Ve Gbe Angev Yô

Ú FA ma or u nan lu uange yôô?— Alaghga we iyol you je kpa ashighe agen ka ú gba angev. Alaghga hough una va ú shin iyav mbu a nyoon we. Ior mbagenev mba ken uange kpoghuloo je. Mayange mba fetyô u moughon tilen sha ga, saa or nana wase ve. Kwagh ne hembe eren ior shighe u ve beeyol yô.

Hanma or nan gbe angev sha ashighe ashighe. Ú fa er i hii ve ior ka ve gba angev shi ve beeyol shi ve kpe kpa?— Kwagen la orgen lu, zenden sha ga, nahan i va a na hen Yesu, Yesu maa pase ityôkyaa í i hii ve ior ve gbe angev shi ve kpen yô. De m ôr ú kwagh shon.

Yesu lu ken iyou igen ken gar ugen, ikyua a Ifi u Galilia. Ikpelaior va her u va nengen a na. Ior va kpishi, je yô, ian kera lu i mbagenev vea nyôr ken iyou la ga. Lu kwagh u or môm nana fatyô u zan ape hunda lu la kpaa ga. Nahan kpa, ior lu van a va her tsô! Mbagenev za va a orgen, or la kpe alegh, zenden ga. Iorov unyiin tôô or ne sha gambe.

Ú fa ityôkyaa i yange i na ve ve soo u van a oruange la hen Yesu kpa?— Yange ve na jighjigh ér Yesu una fatyô u wasen un. Ve na jighjigh ér Yesu una bee or la angev mbura. Shin er yange ior ngee ken iyou la nahan kpa ú fa kwagh u yange ve er ve, ve za a or u kpen alegh la hen Yesu kpa?

Foto u ú nenge a mi heen ne tese kwagh u yange ve er yô. Hiihii yô, yange ve tôô or la ve unde a na sha haav mbu iyou la. Haav mbula lu shambe shambe. Nahan ve bugh ian sha haav mbu shon. Mba been yô, ve zer ikyor sha gambe la maa ve sen a oruange la sha gambe  na la sha ian i ve bugh la, ve ver un hen kpar iyou u shin inya la. Nenge imba jighjigh u ve lu a mi la sha wono!

Ior mba ve lu ken iyou la ve lu nengen kwagh ne cii yô, kpiligh ve iyol. I sen a oruange la sha gambe na la hen atô u ior mbara jighilii. Yesu nenge kwagh u ior mbara er la nahan, ishima vihi un shinii?— Mayange ga cii! Yange saan un iyol u nengen imba jighjigh u nan u ior mbara lu a mi la. Á kaa a or u kpen alegh la ér: ‘I de u asorabo a ou.’

Kanyi yange Yesu kaa a or u  kpen alegh la ér a̱ ere?

Yange ior mbagenev hen ér kwagh u Yesu ôr nahan la, lu shami ga. Ve kera fa er a lu aa tahav mbu den or asorabo nahan ga. Nahan u tesen ér mimi je una fatyô u den asorabo yô, Yesu kaa a or la ér: “Mough sha, tôô gambe wou, yem hen ya wou.”

 Yesu er nahan yô, angev mbu or la maa bee! Kera lu or u kpen alegh ga. Hingir u moughon sha iyol na, zenden. Kpiligh ior mba ve nenge ivande ne iyol kpishi. Ken uma ve cii ve lu a̱ nenge a imba kwagh u kpilighyol ngula nahan ga! Ve wuese Yehova er a ne ve Ortesen Uhemban, u iangev vev je kpaa á lu a tahav mbu been yô.—Marku 2:1-12.

Ivande ne i̱ tese se nyi kwagha?

Ivande ne i̱ tese se nyi?— I̱ tese se ér Yesu ngu a tahav mbu den asorabo shi been ior angev kpaa. Shi i̱ tese se kwagh ugen kpaa, u̱ a lu a inja kpishi yô. A tese se ér ka isholibo i̱ ne ve, ior ve gbe angev ye.

Er se cii ka se gba angev ashighe agen yô, kwagh ne tese ér se cii se mba mbaasorabo?— Een, Bibilo ôr se ér i mar se cii a isholibo. Kwagh u ka í kaa ér í mar or a isholibo la ú fa inja na kpa?— Inja na yô, i mar se se yina. Ashighe agen ka se er akaa a a lu a shami ga yô, shin ka sea soo u eren á ga je kpaa. Ú fa er i hii ve se cii se va hingir u lun a isholibo kpa.

Adam or u hiihii la yange hemba Aôndo ato, nahan i mar se ken isholibo. Yange er isholibo shighe u a per tindi u Aôndo la. Nahan se cii se zua a isholibo hen Adam. Ú fa er i hii ve se zough a isholibo hen a na kpa? De m pase ú kwagh ne, sha er ú kav tsembelee yô.

Er nan ve se cii se hingir u lun ken isholibo?

Alaghga ú nenge or kaa bredi shin icenge i iyôô. Aluer icenge la piin yô, bredi la una lu nena? Ú fa kpa?— Adivir a á lu shin icenge shon, shin ajiir a á piin la, aa due di sha hanma bredi u i kaa shimi cii, shin ka nahan ga?

 Adam yange lu er ka icenge la nahan, se di se mba er bredi u í kaa shin icenge shon la nahan. Yange peren tindi u Aôndo yô, maa kera kuma vough ga. Hingir inja er a piin shin a kar adivir a bo nahan. Nahan una maren mbayev yô, ve di vea lu nena?— Mbayev mbara cii vea kar adivir shon a myen la iyol.

Mbayev kpishi i mar ve a myen u duen tseer tseer u ú fatyô u nengen a mi nahan ga. Ve gba ma iwan sha uwe shin shín nguhar ga. Nahan kpa mbá a myen u vesen, je yô, mba gbe angev, shi ka a zaan deghôô yô, ve kpe.

Nahan kpa, ior mbagenev mba hembe gban angev fele fele a mbagenev. Er nan ve kwagh a lu nahana? Inja na yô isholibo i̱ í mar ve a mi la i̱ hemba ngeen yum shinii?— Ei, isholibo i̱ í mar hanma or a mi la ngi kwagh môm. Se cii i mar se ken myen. Nahan hanmaor nan gbe angev, nana̱ gba mbu hegen ga kpa ken hemen yô nana va gba mbu kpee. Ior mba ve nôngon u kuran atindi a Aôndo cii, shi sha mimi je ve eren kwaghbo ga je kpaa, mba gbe angev.

Ka mkpeyol u nyi se va lu a mi shighe u a kar a isholibo yase kera cii laa?

Kpa er nan jim ve ior mbagenev ve hembe gban angev a mbageneve?— Atôakaa nga kpishi. Alaghga mba ye kwaghyan ka kom ve ga. Shin alaghga, mba ye kwaghyan u dedoo u i gbe u ma ve yaan la ga. Shin mba hembe yan kwaghyan u a lu u injaa ga yô. Ityôkyaa igen yô, alaghga a lu sha ci u ka ve lu per tugh zan zan, nahan ve yav i kuma ga. Shin mba wuhu iyol tsemberee cii man ve dugh ken ura ga. Ior mbagenev yô, iyol ve vôr, nahan aluer ve nôngo u veren ishima sha iyol ve je kpa vea fatyô u nôngon kwagh a mnyoon ga.

Shighe ngu van u se kera gba angev ga yôô? Shighe ngu van u  mayange je se kera lu ken isholibo ga yôô?— Ka nyi Yesu yange er a or u kpen alegh laa?— Yesu yange de un asorabo a na shi bee un angev kpaa. Kwagh u Yesu er la tese kwagh u iyange igen yô, una er sha ci u ior mba ve nôngon kpoghuloo u eren kwagh u mimi la.

Aluer se tese ser isholibo doo se ishima ga, shi se kôr kwaghbo ihyom yô, Yesu una va bee se angev. Ken hemen yô, una va due a vese ken myen u hegen se lu ker ne kera. Una er kwagh ne sha ci u ngu Tor u Tartor u Aôndo. Á bee a isholibo yase ne cii kwa môm ga. A tôô shighe u been a i̱ kure kure. Nahan a va masen been a isholibo yase yô, mayange je se kera gba angev ga. Se cii se lu ken mkpeyol u vough. Nenge imba iveren ne sha wono!

U seer fan er isholibo i bende a hanma or yô, ôr Yobu 14:4; Pasalmi 51:5; Mbaromanu 3:23; 5:12; man 6:23.