Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 21

Doo u Se Ta Ihyagh Sha Ma Kwagha?

Doo u Se Ta Ihyagh Sha Ma Kwagha?

INJA i u tan ihyagh yô ér nyi? Ú fa kpa?— Nenge ase ikyav i tesen ne. I lu nahan ú nôngo wer ú er kwagh u ú lu a mfe sha mi tsembelee ga vee? Alaghga ú nôngo wer ú gbidye bol. Shin ú nôngo wer ú naha ikyekye. Nahan or se ú, nan kaa ér, “Ha! Ha! Ha! “Me hemba eren kwagh la doon a we,” vee?— Inja na yô, or la yange nan lu tan ihyagh a we.

Or ka nana er imbakwagh la a we nahan, ka í lu ú ken ishima nena? Ka i doo ú wee?— Nahan ú hen wer aluer we kpa ú ngu tan ihyagh yô, á lu mbagenev ken ishima nena?— U̱ kaan a or wer, “Via m hemba ú” la, doo kpa?— Yehova soo ior mba ve eren kwagh nahan la kpa?

Ortesen Uhemban yange fa ior mba ve henen ér ve hemba mbagenev yô. Ior mban taan ihyagh kpishi shi ve timin akende, ve nengen ér ior mbagenev cii gba kwagh ga. Nahan iyange igen yô Yesu ôr ve injakwagh sha u tesen ve er ihyagh i tan i̱ lu kwagh u shami ga yô. Ungwa ase injakwagh shon.

Injakwagh la lu sha kwagh u Orfarishi man orngoholkpandegh. Mbafarishi lu mbatesen kwaghaôndo, mba ashighe kpishi yange ve eren inja er ve hemba hanma or perapera, shin ve hemba mban uicighanmbaiorov a ior mbagenev cii yô. Orfarishi u ken injakwagh i Yesu la za ken tempel u Aôndo ken Yerusalem ér una za eren msen.

Hii nan ve Aôndo yange lumun a orngoholkpandegh la, kpa gema lumun a Orfarishi la ga?

Yesu kaa ér orngoholkpandegh kpa za ken tempel sha u za eren msen. Sha ayange la ior kpishi soo kwagh u mbangoholkpandegh ga. Í lu ve er mbangoholkpandegh mba keren u nyighen ve a nyighe tseegh yô. Man sha mimi yô, mbangoholkpandegh kpishi yange ve faan eren kwagh sha mimi ga.

 Mba nyer ken tempel yô, Orfarishi la gba eren msen hen Aôndo. Ka kwagh u lu ôron ken msen na je ne, ér: ‘Aôndo, m sugh U sha ci u m lu orishorbo er ior mbagenev nahan ga yô. M nyighen ior ga, m eren akaabo agen kpaa ga. M ngu er orngoholkpandegh ne nahan ga. M ngu orperapera. Lahadi môm ka m hôr kwaghyan kwa har sha er me hemba lun a ian i henen sha kwagh wou yô. Shi m ve a môm-ken-upue ken akaa a m zough a mi cii m va ne ken tempel.’ Sha mimi yô, Orfarishi la hen wener un hemba ior mbagenev cii, shin yange hen nahan ga?— Shi Aôndo kpa or la ôr un nahan.

Kpa orngoholkpandegh la yô lu nahan ga. Er lu eren msen yô, u kenden ashe sha tsô kpa, fatyô ga. Á tile ica je, á wa ityough inya. Orngoholkpandegh la zungwe sha asorabo na kpishi, shi lu vaan afanyô kpaa. Mayange ker ér una pase Aôndo perapera na ga. Kpa gema er msen wener: “Aôndo, zungwem mhôônom, mo, orsholibo ne!”

Ka hanmô ken iorov mba uhar mban ú hen wer yange nan er kwagh sha ishima i Aôndo? Ka Orfarishi u yange hen wener un doo je un hemba cii la shinii? Shin ka orngoholkpandegh u yange zungwe sha asorabo na laa?

Yesu kaa ér ka orngoholkpandegh la yange er kwagh sha ishima i Aôndo ye. Sha ci u nyi? Yesu pase ér: ‘Gadia anti or u nana nenge ér nan hemba ior mbagenev cii yô, á hide a nan ijime. Kpa u nana hide a iyol i nan ijime yô, á kende a nan sha.’—Luka 18:9-14.

Lu nyi kwagh Yesu lu tesen ken injakwagh na nee?— Lu  tesen ér doo u se henen ser se hemba mbagenev ga. Alaghga se ôr jighilii ser kape se lu henen ken ishima yase la ga, kpa alaghga ieren yase ia tese ér se mba henen ser se hemba mbagenev. I lu nahan ú er kwagh a or nahan vee?— Nenge ase kwagh u apostoli Peteru la.

Yesu kaa a mbaapostoli nav ér a va kôr un yô, ve cii vea undu un vea yevese, kpa Peteru ta ave vanger kaa wener: ‘Shin er ve cii vea undu ú nahan kpaa, mo yô, mayange me undu ú ga!’ Kpa Peteru ôr kwagh ne lu shami ga. Yange na iyol na jighjigh ngee gande. Yange

va undu Yesu. Kpa va cin hide, er se va hen ken Ityough ki sha 30 ken takerada ne nahan.—Mateu 26:31-33.

De se nenge ikyav i tesen i sha ayange ase ne kpaa. Alaghga a pine ú mbampin, we man wanye ugen u ne tem igbur i môm ken makeranta yô. Aluer ú fatyô u nan mbamlumun sha mbampin mbara fese, kpa wanye la nan fatyô ga ye? Sha mimi yô, ka wea fa u ôron kwagh u i pin ú la yô, ka i saan we iyol kpishi. Nahan kpa, aluer ú ngu tôôn iyol you karen sha wanye u nan fetyô u nan mlumun fele ga la nahan, a lu shami kpa?— Doo u moron iyol, shi geman nengen wer orgen la nan yina sha a wee?

Ka kwagh u Orfarishi la yange er je la. Yange ta ave vanger kaa ér un hemba orngoholkpandegh la. Kpa Ortesen Uhemban kaa ér Orfarishi la er kwagh shami ga. Or nana fatyô u hemban eren kwagh doon a orgen. Kpa ngura ka u kaan ér nan hemba orgen la je ve ga.

Aluer ú fa ma kwagh hemba orgen yô, maa kwagh la tese ér ú hemba a hemba nan kuaa jee?

Nahan aluer se hemba fan ma kwagh a orgenegh yô, maa hingir ityôkyaa i se ta ave vanger je zee?— Hen sha kwagh ne yôô. Ka se ayol a ase se er mhilinim asev yee?— Ei, hanmô wase cii ka Aôndo a ne nan mhilinim ye. Shi akaa a se fe cii se war henen á sha ikyev i orgen. Alaghga se ôr kwagh shon ken ma takerada. Shin or ôr se a ôr kwagh shon. Aluer sea due a mhen sha kwagh iyol yase je kpa, se er nan ve se fe kwagh shono?— Een, ka mhilinim ma Aôndo a ne se la se hen kwagh la a mi ve se fe ye.

Aluer or nôngo kwagh kpoghuloo yô, doo u ú ôr kwagh u una taver a taver nan ishima yô. Ôr nan wer kwagh u nan er la doo ú. Alaghga je yô  ú wase nan sha er nana er kwagh la una hemba doon yô. Ka kwagh u we kpa ú soo wer ior ve eren a we je la, shin ka nahan ga?

Aluer se hemba taver iyol a orgen je kpa, er nan ve i doo u se ta ihyagh ga?

Ior mbagen hemba taver iyol a mbagenev. Nahan aluer ú hemba taver iyol a anngô ú di ye? Maa hingir kwagh u ú taan ihyagh a mi je shinii?— Ei, ka kwagh u tan ihyagh a mi la ga. Ka kwaghyan u se ye la a ne ve se vesen se taver iyol ye. Man ka Aôndo a ne iyange i̱ te shi ura kpa u nôôn kua hanma kwagh u i gbe u una na iyiav mbia vese la cii ye, shin ka un ga?— Sha nahan yô, aluer sea taver agee kpa, ka Aôndo se sugh un ye.—Aerenakaa 14:16, 17.

Mô wase kpa nan soon ér nana ungwa ihyagh i tan i orgenegh ga, shin ka i doo se u ungwana?— Se umbur kwaghôron u Yesu lu ôr la, wener: ‘Er i lu ne pe ior ve̱ eren a ven la, ne kpaa eren nen a ve di nahan kpaa.’ Aluer se er nahan yô, mayange je se lu er Orfarishi u yange lu tan ave vanger ken injakwagh i Ortesen Uhemban ôr la nahan ga.—Luka 6:31.

Kwagen la, orgen yila Yesu ér or u dedoo. Nahan Ortesen Uhemban yange lumun wener, ‘Een, M ngu or u dedoo’ kpa?— Ei, yange kaa nahan ga. Kpa gema kaa ér: “Or u dedoo ngu ga, saa Aôndo  tseegh.” (Marku 10:18) Er Ortesen Uhemban la lu vough, a acôghol iyol shio nahan kpa, mayange ta ave vanger ga cii. Kpa iwuese cii gema na Ter na Yehova.

Nahan, ma or ngu u se fatyô u tan ihyagh sha kwagh u nan yôô?— Een, nan ngu. Se fatyô u tan ihyagh sha kwagh u Orgban se, Yehova Aôndo. Zum u se nenge iyange i lu yemen u za miren, i doo u kenger, shin ma kwaghgen u kpilighyol u ken igbetar yô, se fatyô u ôron a orgen sér, ‘Ka Aôndo wase u kpilighyol, Yehova je, a er kwagh ne ye!’ De se wa iyol se keghen a kegh u ôron ior akaa a kpilighyol a Yehova a er la hanma shighe cii, kua a una va er ken hemen la kpaa.

Wan u a lu heen ne ngu tan ihyagh kaan ér nyi?

Ôr kwagh u Ruamabera a er sha kwagh u ihyagh i tan la, shi hen er i hii ve i doo u se palegh u tan ihyagh sha kwagh wase yô: Anzaakaa 16:5, 18; Yeremia 9:23, 24; 1 Mbakorinte 4:7 man 13:4.