Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 44

Aôndo a Doo Azende Ase Ishima

Aôndo a Doo Azende Ase Ishima

IJENDE ka or u nan doo se ishima, se lamen a nan shi se lun vea nan hanma shighe kpaa yô. Kpa doo u lun a azende a injaa. Ú hen wer ka an i hembe doon u nana lu ijende yase ciilii?— Een, ka Yehova Aôndo.

Sha mimi yô, se fatyô u yan ijende a Aôndo je kpa?— Bibilo kaa ér Aberaham, u lu sha won sha ayange a ngise la, lu “ikar i Aôndo.” (Yakobu 2:23) Ú fa er i hii ve yange lu ikyar i Yehova kpa?— Bibilo na mlumun ér, Aberaham yange ungwan imo i Aôndo. Shighe u Aôndo kaa a na ér a̱ er kwagh, man kwagh la taver un je kpa, a ungwa imo i Aôndo. Nahan aluer ka u se lu ijende i Yehova yô, saa se ungwan imo na, di e̱r Aberaham kpa ungwan imo na, shi Ortesen Uhemban kpa a ongo imo na hanma shighe nahan.—Genese 22:1-14; Yohane 8:28, 29; Mbaheberu 11:8, 17-19.

Aberaham yange er nan ve, lu “ikar i Aôndo?”

 Yesu kaa a mbaapostoli nav ér: ‘Aluer ne eren kwagh u M we ne tindi sha mi yô, ne mba akar Am je.’ (Yohane 15:14) Er hanma kwagh u Yesu ôron ior cii lu hen Yehova je due yô, nahan Yesu lu kaan ér ka ior mba vea eren kwagh u Aôndo a kaa ér ve̱ er la vea lu azende na ye. Sha kpôô yô, azende a Yesu cii Aôndo yange doo ve ishima.

Azende a Ortesen Uhemban á yange hemba lun a na ikyooso ikyooso cii yô, lu mbaapostoli nav, mba ufoto vev ve lu ken takerada ne sha peeji 75 la. Yange ve zenden vea na, shi ve wasen un ken tom u pasen kwaghaôndo kpaa. Yesu luun vea ior mban hanma shighe. Ve yaan kwaghyan imôngo. Ve ôron kwagh u Aôndo imôngo. Shi ve eren akaa agen kpa imôngo. Yesu shi lu a azende agen kpaa kpishi. Luun a ve imôngo, shi i saan ve iyol u lun vea na kpaa.

Yesu yange soon u lun vea tsombor ugen, tsombor la lu ken Betani, angar u kiriki ugen, ikyua a gar u Yerusalem. Ú umbur ior mba hen tsombor shon kpa?— Lu Maria man Marta man anngo ve u nomso, Lasaru. Yesu yila Lasaru ér huror na. (Yohane 11:1, 5, 11)  Kwagh u yange na ve ior mba hen tsombor ne doo Yesu ishima yum, shi í doo un u lun vea ve yum yô, lu sha ci u Yehova doo ve ishima shi ve civir Un kpaa.

Er nan ve hanma shighe u Yesu yange una za ken Yerusalem je, á lu vea tsombor nee? Ú fa ati ve kpa?

Kpa ngun tese ér ior mba ve civir Aôndo ga yô, Yesu yange tswamen ve ga. Ve kpa yange eren a ve doo doo. Yange á za ve inya, a ya kwaghyan a ve imôngo je kpaa. Kwagh ne na yô, ior mbagen kaa ér Yesu ka “huror u mbangoholkpandegh kua u mbaasorabo.” (Mateu 11:19) Kpa Yesu zaan hen uya mba ior mban sha ci u uma ve la doo un ishima yum ga. Kpa a za hen ave sha ci u una ôr ve kwagh u Yehova yô. Yange nôngo sha u una wase ve, ve̱ de u eren akaabo, ve̱ gema ve̱ civir Aôndo.

Er nan ve Sakiu a unde á lu sha kon heenee?

Yange kwagh er nahan iyange igen ken gar u Yeriko. Yesu lu karen gbenda yemen ken Yerusalem. Ikpelaior kase, orgen gema lu ken ikpelaior la, i yilan un ér Sakiu. Or ne soo ér a̱ bunde kpa ma un shi nenge a Yesu sha ashe na tsô. Kpa Sakiu gema tav ga, shi ior lu un ken hemen kpishi, nahan lu u una fatyô u nengen a Yesu ga. Nahan á yevese á za unde kon, sha er Yesu una nguren karen yô, una nenge a na tsembelee yô.

Yesu va aren hen itinekon shon yô, á kende ashe sha, á kaa a na ér: ‘Hungwa fefa, gadia nyian Me va shi ken ya wou keng.’ Kpa, Sakiu  gema lu ornyar u vande eren akaabo kpishi yô. Nahan er nan ve Yesu yange soo u zan hen ya u imbaor laa?

Lu sha ci u ieren i or la i̱ doo Yesu yum ga. Kpa za hen ya u Sakiu sha u una za ôron un kwagh u Aôndo. Gadia á nenge er or la nôngo sha gbashima ér una nenge a na keng yô. Nahan á fa je ér Sakiu una kegh ato una ungwa loho na keng. Lu ian i dedoo i una pase un gbenda u Aôndo a soo ér ior ve̱ eren a uuma vev je la.

Hii nan ve Yesu a ze Sakiu inyaa, man Sakiu ngu tôndon zwa ér una er nyi kwagha?

Nahan lu nyi i̱ va kere?— Ityesen i Yesu la i doo Sakiu kpishi. Á zungwe kpishi er un nyighe ior yô, nahan á er ityendezwa ér una hide ior a inyaregh vev ki un ngohol sha anyighe la cii. Nahan ken masejime yô, á hingir u dondon Yesu. Lu hen shighe ne Yesu man Sakiu ve hingir ijende ye.—Luka 19:1-10.

Aluer se mba henen kwagh sha ikyev i Ortesen Uhemban yô, mayange se tsa se za ior mba ve lu azende ase ga la inya kpa?— Een. Kpa se zaan ve inya sha ci u ieren ve la i̱ doo se yum ga. Shi se eren akaabo a ve imôngo kpaa ga. Kpa se zaan ve inya sha u se za ôr ve kwagh u Aôndo yô.

 Kpa mba ve lu azende ase a ishima ishima yô ka ior mba se hembe soon u lun vea ve imôngo la. Kpa saa vea lu ior mba Aôndo a lumun a ieren ve keng ve, vea lu azende a dedoo ye. Alaghga mbagenev je yô, fan tsô kpa vea fa Yehova ga. Kpa, aluer ve soo u henen fan kwagh na yô, se tese ve. Nahan Yehova una nguren doon ve ishima er se kpa á doo se ishima nahan yô, hen zum la vea fatyô u hingir azende ase a ishima ishima.

Gbenda ugen kpa ngu u aluer ka u or nana lu ijende i injaa kpa se fa yô. Ver ishima nenge akaa a nan eren la. Nan bulan ior mbagenev, ka gem ka hômon nan shinii? Ngula ka ieren i shami ga, shin ka i̱ shami?— Nan keren iyongo hanma shighe? Se soo ser nana ker iyongo, se kpa i̱ tser se ga, shin se soo?— Shin ka nan er akaabo sha apera, nahan nan hen ér nan bugh a bugh ashe, sha ci u i kôr nan a mi ga yumu? Aluer i kôr nan ga je kpa, Aôndo nenge kwagh u nan er la, shin Á nenge ga?— Ú hen wer ior mba ve eren ambaakaa la nahan doo u vea lu azende asee?

Yô, tôô ase Bibilo, se nenge er i ôr ér azende ase aa fatyô u geman ieren yase yô. Se ôr 1 Mbakorinte ityough 15, ivur 33. Ú bugh her vee?— I kaa her ér: “De tsughun nen ayol a en ga, ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo.” Inja i kwaghôron ne yô ér, aluer se mba lun vea ior mba bov yô, se kpa se hingir ior mba bov. Shi, sha mimi yô, aluer se mba zenden vea ior mba dedoo yô, vea wase se, se kpa se hingir ior mba dedoo.

I̱ de hungur se ga, ka Yehova a hembe ken uma wase cii ye. Shi se soo u vihin ijende i̱ se ker a na la ga, shin se soo?— Nahan se wa ikyo, i̱ lu ior mba Aôndo a doo ve ishima la tseegh se kpa ve̱ lu azende ase ye.

Í tese er í lu hange hange u lun a azende a injaa la ken Pasalmi 119:115; Anzaakaa 13:20; 2 Timoteu 2:22; man 1 Yohane 2:15.