Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Kwaghôron u sha 113: Paulu ken Roma

Kwaghôron u sha 113: Paulu ken Roma

NENGE mshirim ma Paulu á lu a min sha ave la, shi nenge orutya u Roma u á lu kuran un la. Paulu ngu uikangen ken Roma. Ngu keghen zan zan saa Shisar u ken Roma una nenge kwagh u una e̱r a na yô. Er a lu uikangen la, i lumun sha u ior ve za nengen a na yô.

Er i yem a Paulu ken Roma ayange kar atar yô a tindi loho sha u mbahemenev mba Mbayuda ve̱ va nenge a na yô. Sha ci u nahan yô, Mbayuda kpishi ken Roma za. Paulu pase ve kwagh u Yesu man tartor u Aôndo. Mbagenev ken ave na jighjigh man ve hingir Mbakristu, kpa mbagenev di yô ve na jighjigh ga.

Paulu ngu ken gaadi

Paulu shi pase mbautyaav kposo kposo mba i ver er ve̱ kuran un la. Ken anyom ahar a i kôr un lu uikangen heen ne Paulu pase kwagh hen hanmaor u a fatyô cii. Sha nahan yô, hen ya u Shisar je kpaa í ungwa loho u Tartor, man mbagenev ken ave hingir Mbakristu.

Kpa ka hanma orvannya nan tem sha tebul nan lu ngeren kwagh nee? Ú fatyô u keren ahaba kpa? Een, ka Timoteu. Timoteu kpaa yange i wa un ken gaadi sha ci u lu pasen loho u dedoo u Tartor la, kpa i pase un hegen. Man a va heen sha u va wasen Paulu. Ú fa kwagh u Timoteu á lu ngeren kpa? De se nenge.

Ú umbur agar a Filipi kua Efese ken Kwaghôron u sha 110 la kpa? Paulu yange wase sha u veren atôônanongo a Kristu ken agar la. Hegen yô, er á lu ken gaadi ne, Paulu nger uwashika hen Mbakristu mban. Uwashika mban mba ken Bibilo, man mba yer er Mbaefese man Mbafilipi. Hegen Paulu ngu ôron Timoteu kwagh u una nger hen ahuraior a na a a lu Mbakristu ken Filipi la.

Mbafilipi mbara yange ve e̱r a Paulu doo doo kpishi. Yange ve tindi un a iwua er a lu ken gaadi heen ne, nahan Paulu ngu sughun ve sha ci u kwagh la. Epafroditu ka un á lu or u yange va a iwua la ye. Kpa yange va gba angev je mgbôghom a ku. Hegen mbu bee nahan ngu wan iyol sha u una hide una yem ken ya yô. Una tôô washika u Paulu man Timoteu ne una hide una yem a min ken Filipi.

Er a lu ken gaadi her la Paulu nger uwashika mbagenev uhar mba se lu a min ken Bibilo yô. U môm ka hen Mbakristu mba ken gar u Kolose. Ú fa er ka i yila ú kpa? Ka Mbakolose. Ugen la di ka washika u yange nger hen huror na u ishima ishima u i yilan iti na er Filemon u un kpaa a lu ken Kolose la. Washika la ka sha kwagh u ortom u Filemon Onesimu.

Onesimu yange yevese hen Filemon va ken Roma. Sha ma gbenda ugenegh yange Onesimu va fa e̱r Paulu á lu ken gaadi heen yô. Nahan va u va sôron un, man Paulu pase Onesimu kwagh. Ica i gba ga tsô Onesimu kpaa hingir Orkristu. Hegen Onesimu ngu a ijungwen kpishi sha er yange un yevese nahan. Nahan ú fa kwagh u Paulu a nger ken washika na hen Filemon ne kpa?

Paulu kaa a Filemon er a̱ de Onesimu a isholibo na. ‘M ngu tindin un hen a we,’ Paulu nger nahan. ‘Kpa hegen yô kera ngu ortom wou tseegh tsô ga. A hingir anmgbian ken Kristu u doon ishima kpaa.’ Shighe u Onesimu hide yem ken Kolose yô a tôô uwashika mba uhar mban, u môm hen Mbakolose man ugenegh la hen Filemon. Se fatyô u nengen ken ishima imba msaanyol u Filemon una lu a mi shighe u una fa er ortom na hingir Orkristu yô.

Shighe u Paulu nger hen Mbafilipi man Filemon la, lu a loho u dedoo jim jim. ‘M ngu tindin Timoteu hen a ven,’ Paulu kaa a Mbafilipi nahan. ‘Mo kpaa me va fefa je.’ Man shi, hen Filemon yô, a nger er: ‘Sôr ijiir ver vough i me tsa her yô.’

Shighe u í pase Paulu yô a za hen anmgbianev nav ken Kristu mba nomso man mba kasev ken ajiir kpishi. Kpa ken hemen yô shi i hide i kôr Paulu lu uikangen ken Roma. Kwa ne yô á fa je er ka u á wua un keng. Nahan á nger hen Timoteu man á kaa er a̱ va fefa. ‘M na jighjigh hen Aôndo,’ Paulu nger nahan, ‘man Aôndo una nam iwua.’ Er i wua Paulu anyom kar kpeghee yô, i shi i tim Yerusalem, kwa ne yô lu sha ikev i Mbaromanu.

Kpa akaa nga ken Bibilo hemba angan. Yehova Aôndo na apostoli na Yohane sha u a nger itiakerada na i masejime la, kua takerada u Mpase. Takerada u Bibilo ne ú ôr kwagh sha akaa a ken hemen. Hegen yô de se hen kwagh u a lu sha ci wase ken hemen yô.

Aerenakaa 28:16-31; Mbafilipi 1:13; 2:19-30; 4:18-23; Mbaheberu 13:23; Filemon 1-25; Mbakolose 4:7-9; 2 Timoteu 4:7-9.



Mbampin

  • Er Paulu lu uikyangen ken Roma nahan, lu unô pase ve kwagha?
  • Orvannya u a tem sha tebul ken foto heen ne ka ana, man kanyi á lu eren sha ci u Paulu?
  • Ka an nan lu Epafroditu, man yange hide lu yemen ken Filipi yô, á tôô nyi lu yemen a mini?
  • Hii nan ve Paulu yange nger washika hen huror na u ishima ishima Filemono?
  • Yange mba pasen Paulu yô, á er nyi, man ken hemen yô shi i er a na nena?
  • Ka sha ikyev i ana Yehova yange nger takerada u Bibilo u masetyô, man takerada u Mpase ôr kwagh u nyi?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Aerenakaa 28:16-31 man Mbafilipi 1:13.

    Shighe u Paulu lu uikyangen ken Roma la yange er tom nena, man jighjigh na u tenger ga la yange bende a tiônnongo u Kristu la nena? (Aer. 28:23, 30; Fil. 1:14)

  • Ôr Mbafilipi 2:189-30.

    Ka asember a kwaghôron a nyi Paulu yange ôr u wuese Timoteu man Epafroditu, man se dondo ikyav i Paulu la nena? (Fil. 2:20, 22, 25, 29, 30; 1 Kor. 16:18; 1 Tes. 5:12, 13)

  • Ôr Filemon 1-25.

    Lu sha ityôkyaa i nyi Paulu wa Filemon kwagh ér a̱ er kwagh u voughloo, man kwagh ne una lu ikyav sha ci u mbatamen nyian nena? (File. 9; 2 Kor. 8:8; Gal. 5:13)

    Mkaanem ma Paulu ma i nger ken Filemon 13 man 14 la ma tese ér á wa imoshima i mbagenev ken tiônnongo ikyo nena? (File. 13, 14; 1 Kor. 8:7, 13; 10:31-33)

  • Ôr Timoteu 4:7-9.

    Se lu a vangertiôr ser, aluer se za hemen u lun a jighjigh er Paulu kpa lu a mi nahan yô, Yehova una na se injar nena? (Mat. 24:13; Heb. 6:10)