Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Kwaghôron u sha 111: Wanakiriki u Yange Gba Mnyam La

Kwaghôron u sha 111: Wanakiriki u Yange Gba Mnyam La

KPA ahii! Kanyi i̱ lu zan hemen heenee? Wanakiriki u a yav hen inya heen ne a vihi iyol kpishii? Nenge! môm ken ior mba ve lu duen ken iyou mbara ka Paulu! Ú fatyô u nengen a Timoteu heela kpa? Wanakiriki ne osough sha windou gba shinii?

Paulu ngu van u va nderen Utiku shin ku

Een, ka kwagh u yange er vough je la. Paulu lu nan kwaghôron hen mbahenen mba hen Teroa. A fa dedoo je er una kera nenge a ve ga shighe a kar sha ci u gba u sev mbua av yô una nyôr tso una yem. Sha ci u nahan yô a za hemen u ôron kwagh zan zan atôutu.

Ka shami, wanakiriki u i yer un er Utiku la tema sha windou, man gba mnyam. Man a osough, a due sha windou, sha kpoyou u sha utar la je a va gba shin inya! Nahan u nenge er i hii ve ishima i nyian ior mban yum yô. Shighe u ior mbara mba tee wanakiriki la yô, ka di vough er ve lu cian la nahan. A kpe!

Tsô Paulu nengen er wanakiriki la kpe yô, a yav sha a na man a kuve un. Tsô a kaa er: ‘Asema a de nyian ne ga. Gadia ngu gbang gbang!’ Man ngu uma kpaa! Ka ivande! Paulu hide un a uma na heregh! Ikpelaior la cii i̱ iv a iember.

Ve cii ve hide ve unde sha kpoyou u sha la ve za ya kwaghyan. Paulu za hemen u lamen zan zan sev av. Kpa fa di tsô Utiku kera hide shi gba mnyam ga! Tsô Paulu, Timoteu man mba ve lu yemen vea na imôngo la ve nyôr shin tso. Ú fa hen ape ve lu yemen kpa?

Paulu zulum u kuren zende u kwaghpasen na ú sha utar la, nahan ngu yemen ken ya na hegen. Ken zende na u ngun ne Paulu tsa ken gar u Efese tseegh anyom atar. Nahan zende ne ú hemba lihen a u sha uhar la ca je.

Er ve undu Teroa kera yô, tso la tile hen Milete anshighe kpeghee. Er Efese lu umai kpeghee tseegh a ijiir ne yô, Paulu tindi hen mbatamen mba ken tiônnongo sha u ve̱ va ken Milete sha er una ôr kwagh a ve kwa u masejime yô. Been kera, shighe va kum u tso una mough yô, vihi ve u nengen er Paulu á lu undun ve yemen tsô!

Ken masejime yô tso la va a̱r ken Sesaria. Er Paulu lu heen hen ya u orhenen Filibu yô, profeti Agabu ta Paulu icin. A kaa er Paulu una hingir u lun uikangen shighe u una va nyôr ken Yerusalem yô. Man vough nahan, ka kwagh u a er je ne. Tsô, tse ken gaadi ken Sesaria ka kom anyom ahar yô, i tindi Paulu ken Roma sha u i̱ za ôr un ijir sha ikev i Shisar orhemen u Roma. De se nenge kwagh u a za hemen er ve lu yemen ken Roma la.

Aerenakaa ityouv 19 zan zan 26.



Mbampin

  • Wanakiriki u a yav hen inya ken foto heen ne ka ana, man kanyi i er unu?
  • Paulu nengen er wanakiriki la á kpe yô, á er nyi?
  • Ka hana yange Paulu man Timoteu kua ior mba ve lu a ve imôngo la cii ve lu yemenee, man mba za nyer ken Milete yô, nyi kwagh i ere?
  • Profeti Agabu ta Paulu icin ér nyi, man kwagh u profeti la ôr la er sha mi vough nena?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Aerenakaa 20:7-38.

    Er i ôr ken mkaanem ma Paulu ma i nger ken Aerenakaa 20:26, 27 la nahan, se lu a “ishô sha awambe a ior cii” nena? (Esek. 33:8; Aer. 18:6, 7)

    Hii nan ve i doo u mbatamen vea “kôr ave taveraa sha kwaghôron u jighjigh” zum u ve lu tesene? (Acts 20:17, 29, 30; Titus 1:7-9; 2 Tim. 1:13)

  • Ôr Aerenakaa 26:24-32.

    Paulu yange er tom a ian na i marnya u tar u Roma la u eren tom u pasen kwagh ú Yesu na un la nena? (Aer. 9:15; 16:37, 38; 25:11, 12; 26:32; Luka 21:12, 13)