Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Kwaghôron u sha 106: I Dugh Ve ken Gaadi Kera

Kwaghôron u sha 106: I Dugh Ve ken Gaadi Kera

NENGE ase ortyom u a lu bughun hunda u gaadi heen ne. Ior mba a lu pasen ve mban ka mbaapostoli mba Yesu. De se hen se fa kwagh u yange na ve i wa ve ken gaadi yô.

ortyom bugh mbahenen hunda u gaadi

Shighe kar kpeghee tseegh er i haa icighan jijingi sha mbahenen mba Yesu kera yô. Man ka kwagh u a er je ne: Peteru man Yohane mba zan ken tempel ken Yerusalem iyange igen atetan. Tsô, hen kpe hunda, orgen u sombo ken uya je yô tema lu her. Ior ve tôôn un a tôô ayange ayange ve zaan a na heregh sha u a̱ sôn mba ve lu nyôron ken tempel la inyaregh yô. Nengen a Peteru man Yohane yô, a sôn ve er ve̱ na un kwagh. Mbaapostoli mban vea e̱r nena?

Ve tile ve kenger ican-or ne. ‘M ngu a inyaregh ga,’ Peteru kaa nahan, ‘kpa me nau kwagh u m lu a mi yô. Mough sha zende, ken iti i Yesu!’ Tsô Peteru kôr or la sha uwe, man fese nahan á mough saghera á tile sha man á hii u zenden. Shighe u ior ve nenge kwagh ne yô, kpiligh ve iyol man shi saan ve iyol kpaa sha ci u ivande i kpilighyol ne.

‘Ka sha tahav mbu Aôndo, un u yange nder Yesu shin mbakpenev la, se er ivande ne ye,’ Peteru kaa nahan. Er un vea Yohane ve lu ôron kwagh her ave la je, mbahemenev mba kwaghaôndo ve va a̱r her. Asema vihi ve ker sha ci u Peteru man Yohane mba ôron ior kwagh u mnder u Yesu shin mbapkenev. Nahan ve kôr ve man ve za wa ken gaadi.

Kper nan sev mbu aven yô mbahemenev mba kwaghaôndo zua mkombo u vesen. I va a Peteru man Yohane, kua or u i bee un angev la, hen atô ve. ‘Ka sha hanma tahav man ne er ivande nee?’ mbahemenev mba kwaghaôndo pine ve nahan.

Peteru kaa a ve er ka sha tahav mbu Aôndo, un u yange nder Yesu shin mbakpenev la. Upristi mbara fa kwagh u vea er ga, sha ci u vea fatyô u nyiman er mimi je ivande ne i e̱r ga ze. Nahan ve ta mbaapostoli icin er ve̱ de kera seer ôron kwagh u Yesu mayange ga, tsô maa ve de ve er ve̱ yem.

Mbaapostoli za hemen u pasen kwagh u Yesu shi been mbauangev iangev vev ayange ayange. Abaver a sha kwagh u uivande mban samber. Nahan ikpelaior i ken agar a a̱ lu ikua a Yerusalem kpaa va a mbauangev sha u mbaapostoli ve̱ bee ve angev vev yô. Kwagh ne na mbahemenev mba kwaghaôndo ve mough a iyuhwe, nahan ve kôr mbaapostoli ve wa ken gaadi. Kpa ve shi ker gbem ga.

Tugh mbu il yô ortyom u Aôndo va bugh hunda u gaadi la, vough er u nenge heen nahan. Ortyom la kaa er: ‘Za za tile nen ken tempel, man za nen hemen u lamen a ior.’ Sev mbu aven yô, shighe u mbahemenev mba kwaghaôndo mba tindin ior er ve̱ za ken gaadi ve̱ za va a mbaapostoli yô, ve kera lu keregh ga. Shighe karen ken hemen yô ior mbara va zua a ve ken tempel tsô ve kôr ve ve va a min hen Mkohol u mbatamen.

Mbahemenev mba kwaghaôndo mbara kaa a ve er: ‘Se vande tan ne icin taveraa ser mayange de kera tesen nen kwagh u Yesu ga. Kpa ne iv Yerusalem a ityesen yen ne.’ Tsô mbaapostoli na ve ikar er: ‘Se yô ka u se hemba ungwan Aôndo a ior.’ Nahan ve za hemen u tesen “loho u dedoo.” Ngula ka ikav i dedoo i se dondo ga he?

Aerenakaa ityouv 3 zan zan 5.



Mbampin

  • Er Peteru man Yohane ve lu zan ken tempel iyange igen atetan yô, lu nyi kwagh i er ve?
  • Peteru yange kaa a or u sombon la ér nyi, man Peteru yange na un nyi i̱ i̱ lu a inja hemban inyareghe?
  • Hii nan ve ishima yange i vihi mbahemenev mba kwaghaôndo, man ve er a Peteru man Yohane nena?
  • Peteru yange kaa a mbahemenev mba kwaghaôndo mbara ér nyi, man yange i ta mbaapostoli icin ér nyi?
  • Hii nan ve mbahemenev mba kwaghaôndo yange ve gba mbaapostoli iyuhe, kpa kanyi yange i er zum u i wa mbaapostoli ken gaadi sha kwa har yôô?
  • Zum u i kôr mbaapostoli i va a ve hen Mkohol u mbatamen yô, ve ôr kwagh ve kaa ér nyi?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Aerenakaa 3:1-10.

    Shin er i ne se tahav mbu eren uivande nyian ga nahan kpa, mkaanem ma Peteru ma i nger ken Aerenakaa 3:6 mara ma a wase se u kaven mluainja u loho u Tartor ne nena? (Yoh. 17:3; 2 Kor. 5:18-20; Fil. 3:8)

  • Ôr Aerenakaa 4:1-31.

    Ka sha inyi gbenda se dondo ikyav i anmgbianev asev mba ken Kristu mba sha derianyom u hiihii la zum u se tagher a ahendan ken tomshiren wase? (Aer. 4:29, 31; Ef. 6:18-20; 1 Tes. 2:2)

  • Ôr Aerenakaa 5:17-42.

    Ka nena mbagen mba ve lu Mbashiada ga sha ashighe a karen la man sha ashighe ase ne ve tese ishima i legh legh sha tom u pasen kwagh nee? (Aer. 5:34-39)