Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Kwaghôron u sha 101: I Wua Yesu

Kwaghôron u sha 101: I Wua Yesu

NENGE ase kwagh u kpilighyol u á lu zan hemen ne! Mba wuan Yesu. Ve ver un sha kon. I mande ukusa sha ave a na kua shin angahar a na kpaa. Ka sha ci u nyi je ve nyityo or nana soo u eren imba kwagh ne a Yesu nahana?

Yesu ngu nôngon u kpen

Ka sha ci u ior mbagenev kôr Yesu ihom. Ú fa ior mba shon kpa? Môm ken ave yô ka ortyom u ifer Satan Diabolo. Ka un yange e̱r sha u Adam vea Ifa ve̱ hemba Yehova ato ye. Man shi ka Satan kpaa yange e̱r sha u mbaihomov mba Yesu ve̱ er imba ifer i̱ kpilighyol ne nahan ye.

Cii man i mande Yesu sha kon heen yô, mbaihomov nav e̱r un akaa a vihin kpishi. Ú umbur e̱r yange ve va ken sule u Gesemane ve va kôr un ve yem a mi kpa? Ka unô yange ve lu mbaihomov mbara? Een, yange lu mbahemenev mba ukwaghaôndo. Ka shami, de se nenge kwagh u shi za hemen yô.

Shighe u mbahemenev mba ukwaghaôndo ve kôr Yesu yô, mbaapostoli nav yevese. Ve undu Yesu tswen a mbaihomov nav, sha ci u mciem gba ve iyol. Kpa mbaapostoli Peteru kua Yohane ve yem ca yum ga. Ve dondo ken jime sha u vea nenge kwagh u una er Yesu yô.

Upristi mbara ve tôô Yesu ve za a na hen tamen or Ana, u ngise lu pristi u tamen la. Ikpelaior i̱ shi heen gbem ga. Mba moughon heela yô ve tôô Yesu ve za a na hen Kayafa, u á lu pristi u tamen hegen ne. Mbahemenev mba kwaghaôndo kpishi vande kasen mba hen ya na.

Hen ya u Kayafa ne ve ôr un ijir. I va a ior sha u ve̱ va er mbaaie sha Yesu yô. Mbahemenev mba kwaghaôndo ve kaa er: ‘I wua Yesu keng.’ Tsô ve ta un azer sha ishi, shi ve ta un ázu.

Er kwagh ne lu zan hemen yô, Peteru lu ken won hen tembe ya. Lu tugh mbu kôron wuhé kpishi, nahan ior ve keer usu. Er ve lu ôson usu la yô, gumkwase ugen u eren tom hen ijiir la kenger sha Peteru, man a kaa er: ‘Or ne kpa yange lu vea Yesu.’

‘Ei, yange m lu vea na ga!’ Peteru na mlumun nahan.

Kwa tar cii ior ôr a Peteru er un kpaa yange lu vea Yesu. Kpa hanma kwa yô Peteru kaa er ka mimi ga. Kwa u sha utar u Peteru ôr kwagh ne yô, Yesu gema ashe kenger sha a na. Peteru zungwe kpishi sha er un er mbaaie yô, nahan a due a yem á za vaa.

Er iyange hii u duen sha Tomataan pepe yô, upristi mbara tôô Yesu za a na hen zegejiir ve u zuan la, hen Mkohol u mbaajiriv. Heen ne ve lam sha kwagh u ve soo u vea e̱r a na yô. Ve tôô un ve za a na hen Pontiu Pilatu, orhemen u hen haregh u Yudia la.

‘Or ne ka iferor,’ upristi mbara ôr a Pilatu nahan. ‘I wua un.’ Pin Yesu mbampin been kera yô, Pilatu kaa er: ‘M fatyô u nengen a kwaghbo u á er ga.’ Tsô Pilatu tindi a Yesu hen Herode Antipa. Herode lu tor u ken Galilia, kpa ngu ken Yerusalem. Herode kpaa nenge a ma kwaghbo u Yesu a er ga, nahan a shi a tindi er i hide a na hen Pilatu.

Pilatu soo u pasen Yesu sha u a yem yô. Kpa mbaihomov mba Yesu soo er i̱ pase orifer ugen di kposo. Or ne ka or u numungbenda Baraba. Hegen ka atetan shighe u Pilatu due a Yesu ken won yô. A kaa a ior er: ‘Nenge! Tor wen!’ Kpa upristi mbatamen mbara ngor akenge kaa er: ‘Yem a na kera! Wua un! Wua un!’ Nahan Pilatu pase Baraba er a yem, man ve kôr Yesu ve yem a na sha u za wuan.

Tomataan er iyange sha tembe nahan maa i mande Yesu sha kon. Ú fatyô u nengen a ve heen ga, kpa ken uwegh ku yanegh man ken uwegh ku imesegh ku Yesu cii i mande ormbaiv sha kon. Shighe kpeghee cii man Yesu kpe yô, u môm ken mbaiv mbara kaa a na er: ‘Umbur mo shighe u ú nyôr ken tartor wou yô.’ Tsô Yesu kaa a na er: ‘M e̱r ityendezwa a we mer ú lu a mo imôngo ken Paradiso.’

Ngula ka ityendezwa i kpilighyol ga he? Ú fa paradiso u Yesu á lu ôron kwagh sha mi ne kpa? Paradiso u hiihii u Aôndo yange e̱r la yange lu hana? Een, lu shin tar. Man shighe u Yesu una hingir tor sha yô, una hide a or ne uma sha u a̱ ember Paradiso u he shin tar yô. Se fatyô u lun a iember sha kwagh la gaa?

Mateu 26:57-75; 27:1-50; Luka 22:54-71; 23:1-49; Yohane 18:12-40; 19:1-30.



Mbampin

  • Ka an jighilii nan lu ityough sha ku u Yesu?
  • Yange mbahemenev mba kwaghaôndo kôr Yesu nahan, mbaapostoli nav er nena?
  • Kanyi yange i̱ er hen ya u pristi u tamen Kayafa?
  • Hii nan ve yange Peteru due yem za vaa-a?
  • Mba hidi mba ze a Yesu hen Pilatu yô, upristi mbatamen mbara gba ngoron akenge kaan ér i er nyi a na?
  • Kanyi yange i̱ er Yesu sha iyange i Tomataan er iyange sha tembe nahana, man ka ityendezwa i nyi yange er a iferor u í mande un ken uwegh nagh ku yanegh laa?
  • Paradiso u Yesu ôr kwagh ter la una lu hana?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Mateu 26:57-75.

    Ka sha nyi gbenda ior mba ken atejir u tamen u ken Yuda la yange ve tese ér mba ior mba afereve? (Mat. 26:59, 67, 68)

  • Ôr Mateu 27:1-50.

    Hii nan ve se fatyô u kaan ser afanyô a yange Yuda vaa la lu ikparashe? (Mat. 27:3, 4; Mar. 3:29; 14:21; 2 Kor. 7:10, 11)

  • Ôr Luka 22:54-71.

    Kanyi se hen sha m-nyiman u Peteru yange nyiman Yesu ken tugh mbu i nenge un mker laa? (Luka 22:60-62; Mat. 26:31-35; 1 Kor. 10:12)

  • Ôr Luka 23:1-49.

    Yange i ôr Yesu ijir sha aie nahan á er nena, man ieren na la tese se nyi? (Luka 23:33, 34; Rom. 12:17-19; 1 Pet. 2:23)

  • Ôr Yohane 18:12-40.

    Shin er mciem ma cian or yange ma hemba Peteru tahav sha anshighe kpuaa, kpa ken hemen yô hide taver hingir apostoli u taver ishima nahan kwagh la tese se nyi? (Yoh. 18:25-27; 1 Kor. 4:2; 1 Pet. 3:14, 15; 5:8, 9)

  • Ôr Yohane 19:1-30.

    Ka mnenge u vough u nyi Yesu lu a mi sha uyôughyôughmbaakaava? (Yoh. 2:1, 2, 9, 10; 19:23, 24; Mat. 6:31, 32; 8:20)

    Mkaanem ma Yesu ôr cii ve mase kpen la lu myer u mhembe na er un kende a hementor u Yehova sha nena? (Yoh. 16:33; 19:30; 2 Pet. 3:14; 1 Yoh. 5:4)