Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Kwaghôron u sha 82: Mordekai man Eseter

Kwaghôron u sha 82: Mordekai man Eseter

DE SE hide se yem ken jime anyom kpeghee a yange kar cii man Esera hide yem ken Yerusalem la. Mordekai man Eseter ka Mbaiserael mba hemban cii ken tartor u Pershia. Eseter ka torkwase, man Mordekai anngô u ter na di gema ka or u dondon ken tor sha utaha. De se nenge e̱r yange i hii ve kwagh va lu nahan yô.

Mbamaren mba Eseter yange ve kpe shighe u lu wanye cuku la je, nahan lu Mordekai koso un ye. Ahasueru, tor u Pershia, ngu a zege ya ken gar u Shushan la, man Mordekai ngu môm ken mbatomov nav. Ka shami, iyange igen yô Vaseti kwase u tor kera ungwa imo na ga, nahan tor tsua kwase u he sha u a hingir torkwase na yô. Ú fa kwase u a tsua la kpa? Een, ka wanyekwase u doonashe Eseter.

Shima i vihi Haman a Mordekai

Ú fa or imangeregh u ior ve lu guren un inya ne kpa? Ka Haman je ne. Un ka zegeor kpishi ken Pershia. Haman soo er Mordekai, u ú nenge a tem heen ne, kpaa a̱ gure inya sha ishigh nagh. Kpa Mordekai una e̱r kwagh la ga. A hen er ka shami ga u guren imba iferor i ngin nahan inya. Kwagh ne na Haman ishimavihin kpishi. Nahan ka kwagh u a er je ne.

Haman ôr tor mbaaie sha kwagh u Mbaiserael. ‘Ka aferaior a a vendan u kuran atindi a ou kpaa yô,’ a kaa nahan. ‘Ma i woo ve sha.’ Ahasueru fa er kwase na Eseter ka kwase u ken tar u Iserael ga. Nahan a kegh ato hen Haman, man a wa tindi er sha iyange igen yô á wua Mbaiserael cica cii.

Shighe u Mordekai ungwa tindi ne yô, ishima za un iyol kpishi. A tindi loho hen Eseter: ‘Kaa a tor, man shi zamber un kpaa wer a̱ yima se.’ Atindi a Pershia kaa er or nana gba zan sha u za nengen a tor ga saa a yila nan. Kpa Eseter nyôr sha u za nengen a na shin er i yila un ga nahan kpaa. Tor naregh gbough nagh ku zenaria sha a na, inja na yô ka u i̱ de woo un ga je la. Eseter lôhô tor kua Haman sha u ve̱ za zege iniongo i a er yô. Hen shighe u iniongo la tor pine Eseter kwagh u a soo sha u tor a er un yô. Eseter kaa er una ôr un aluer un vea Haman vea va iniongo i una er sev mbu genegh mbura yô.

Sha shighe u iniongo la yô Eseter kaa a tor er: ‘I wa ishima u wuan ior av kua mo.’ Ishima vihi tor keregh. ‘Ka an nana cihi nana e̱r imba kwagh la nahana?’ a pine nahan.

‘Or la, orihom shon la, ka iferor Haman ne!’ Eseter kaa nahan.

Torkwase Eseter ngu ôron Tor kwagh u Haman la

Hegen yô ishima vihi tor je gande. A kaa er i̱ wua Haman. Ken hemen yô, tor ver Mordekai er a̱ lu or u dondon ken a na sha utaha. Tsô Mordekai er i̱ wa tindi ugen u nan Mbaiserael ian í nôngon waren uuma vev sha iyange i i ver er á wua ve cii la. Er Mordekai a lu zegeor hegen yum yô, ior kpishi ve wase Mbaiserael, nahan ve war sha ikev i mbaihomov vev.

Takerada ú Bibilo ú Eseter.



Mbampin

  • Mordekai man Eseter ka unô?
  • Er nan ve Tor Ahasueru lu keren kwase u he, man ka ana yange tsua?
  • Ka an nan lu Haman, man kanyi yange i na ve ishima vihi unu?
  • I wa tindi ér nyi, man Eseter zua a loho u Mordekai yô, gema er nyi?
  • I er a Haman nena, man Mordekai di í er a na nena?
  • I yima Mbaiserael sha ikyev i mbaihyomov vev nena?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Eseter 23:12, 18.

    Eseter yange tese mluainja u lun “ishima legh legh man lun ving” la nena? (Eseter 2:15; 1 Pet. 3:1-5)

  • Ôr Eseter 4:1-17.

    Vough er yange í na Eseter ian i tilen suen mimi nahan, ka ian i nyi í ne se i pasen mcieaôndo wase shi tesen mtil sha mimi wase sha ishigh ki Yehova nyiana? (Eseter 4:13, 14; Mat. 5:14-16; 24:14)

  • Ôr Eseter 7:1-6.

    Ka nena ior mba Aôndo kpishi nyian kpa ve we tôvacan ikyo ga er Eseter kpa er nahana? (Eseter 7:4; Mat. 10:16-22; 1 Pet. 2:12)