Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Kwaghôron u sha 77: Ve Venda u Guren Inya

Kwaghôron u sha 77: Ve Venda u Guren Inya

ÚUMBUR wer ú vande ungwan kwagh u mbayevikaior mba utar mban kpa? Een, ka ahuraior a Daniel á yange venda u yan kwagh u doo sha a ci ve ga la. Ior mba Babilon yange ve yilan ve er Shaderaki, Meshaki man Abedinego. Kpa kenger ase ve hegen yôô. Er nan ve lu guren sha ishigh ki eev mbu zegenan ne er hanmaor ugen nan lu eren nahan ga? De se hen se fa.

Ú umbur atindi a Yehova iyolna yange nger a i yilan er Atindiakaa a Pue la kpa? U hiihii ken á yô er: ‘De civir mbaaôndo mbagenev ga saa mo.’ Mbayevikaior mban mba kuran tindi ne, shin er i lu kwagh u taver u ve̱ er nahan kpaa.

Nebukadinesar, tor u Babilon, yila mbacivirigh kpishi sha u ve̱ va civir eev mbu un er la yô. A sember kuren u kaan a ior er: ‘Shighe u ne ungwa ikyor i tôngon, mbaadiguve kua ityogholough mbigenev cii yô, gure nen inya civir nen eev mbu zenaria mbun. Nyityô or u nana gure nana civir ga yô a gbihi nan ken atô u atse a usu u yeghen la hen shighe la je.’

Shighe u Nebukadinesar va fe er Shaderaki, Meshaki man Abedinego ve gure inya ga yô, ishima vihi un ker kpishi je. A tindi er i̱ za va a ve hen a na. A shi a na ve ian i genegh sha u ve̱ gure inya yô. Kpa mbayevikaior mban ve na jighjigh hen Yehova. ‘Aôndo wase u se civir un la una fatyô u yiman se,’ ve kaa a Nebukadinesar nahan. ‘Kpa aluer una yima se ga je kpaa, se gure inya hen ishigh ki eev ou mbu zenaria ne ga.’

Shaderaki man Meshaki man Abedinego

Ongo kwagh ne yô, ishima hemba vihin Nebukadinesar keregh cii. Atse a usu la lu ikua nahan a na zwa er: ‘Kende usu u̱ hemba tseen a u i vande keer la kwa taankaruhar!’ Tsô a kaa a ior mba hemban taver iyol ken mbautyaav nav cii mbara er ve̱ kange Shaderaki, Meshaki man Abedinego ve̱ gbihi ve ken atse a usu la. E̱r atse la tsee tsung yô nomborusu la gema wua ior mba taver iyol mbara. Kpa mbayevikaior mba utar mba ve gbihi kimi la ye?

Tor kenger shin atse a usu la, man mciem ta un iyol kpishi je. ‘Kera ka ior itiar se gbihi ve uikangen ken atô usu gaa?’ a pine nahan.

‘Een, ka nahan,’ mbatomov nav ve lumun.

‘Kpa m nenge a iorov unyiin mba zenden ken usu la,’ a kaa nahan. ‘Mba a ikangenev iyol ga, man shi usu la ngu hian ve kpaa ga. Man u sha unyiin la ngu er ka aôndo nahan.’ Tor kporom ikua hen hunda u atse a usu la man a kaa er: ‘Shaderaki! Meshaki! Abedinego! Due nen ken won, ne mbayev mba Aôndo Uhembansha!’

Mba dugh kera yô, hanmaor nan nenge yô kwagh môm er ve ga. Tsô tor kaa er: ‘I wuese Aôndo u Shaderaki, Meshaki man Abedinego! A tindi ortyom na sha u a va yima ve sha ci u ve venda u guren civir ma aôndo ugenegh saa u ve tseegh.’

Kwagh ne ka ikav i dedoo i jighjigh u nan hen Yehova i i̱ doo u se dondo ga he?

Ekesodu 20:3; Daniel 3:1-30.



Mbampin

  • Nebukadinesar, tor u Babilon yange wa ior tindi ér ve er nyi kwagha?
  • Hii nan ve akar a Daniel a atar la a vende u guren inya sha ishigh ki eev mbu zenaria laa?
  • Nebukadinesar yange na Mbaheberu mba utar mbara ian igen ér ve gure inya, nahan ve tese ér ve suur sha Yehova nena?
  • Nebukadinesar yange kaa a ior nav ér ve er nyi a Shaderaki, Meshaki man Abedi-nego?
  • Nebukadinesar kenger ken atse a usu la yô, á nenge a nyi?
  • Er nan ve yange tor wuese Aôndo u Shaderaki, Meshaki man Abedi-nego, man ve ver se ikyav i nyi?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Daniel 3:1-30.

    Ka ieren i Mbaheberu mba utar mbara i nyi í doo u Mbakristu vea lu a mi shighe u i kar mtil sha mimi ve yôô? (Dan. 3:17, 18; Mat. 10:28; Rom. 14:7, 8)

    Ka kwagh u injaa u nyi Yehova yange tese tor Nebukadinesar?