Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Kwaghôron u sha 57: Aôndo Tsua Davidi

Kwaghôron u sha 57: Aôndo Tsua Davidi
Davidi war waniyôngo

Ú NENGE kwagh u á er ne kpa? Wanakiriki ne wár waniyôngo sha ikev i inyamtoho i i yer er bear la. Bear la yange va kôr waniyôngo la lu yemen a mi sha u una za ya yô. Kpa wanakiriki ne zenda un ijime, man a za wár waniyôngo la sha zwa u bear shon. Shi bear la i moughon i te num sha a na yô, wanakiriki la kôr bear la gbidye wua! Hen shighe ugen shi a wár iyôngo igen kpaa sha ikev i begha. U ngun ka wanakiriki u taver ishima ga he? Ú fa un kpa?

Ka wanyekwaor Davidi je ne. Ngu ken gar u Betelehem. Ter na u vesen yange lu Obedi, wan u Rutu kua Boashi. Ú umbur ve kpa? Man ter u Davidi di yô ka Yese. Davidi kor iyôngo i ter na. Yange Yehova tsua Saulu sha u a̱ lu tor anyom kar 10 cii i mar Davidi ye.

Shighe va kom yô Yehova kaa a Samuel er: ‘Tôô icighan mkure mough za hen ya u Yese ken Betelehem. M tsua môm ken ônov nav mbanomso sha u a̱ lu tor yô.’ Er Samuel za nengen a wan u Yese u vesen Eliabi yô, a kaa ken ishima na je er: ‘Mimi je ka un shon u Yehova a tsough je ne.’ Kpa Yehova kaa a na er: ‘De nengen sha ityaven na i á tav kpishi shi á doo ashe yum la ga.’ Gadia m tsua un sha u á lu tor ga.’

Nahan Yese yila wan na u nomso Abinadabi shi a va a na hen Samuel. Kpa Samuel kaa er: ‘Ei, ngun kpaa Yehova tsua un ga.’ U dondon yô, Yese shi va a wan na u nomso u genegh Shama. ‘Ei, ngun kpaa Yehova tsua un ga,’ Samuel kaa nahan. Yese va a ônov nav mbanomso utaankaruhar cii hen Samuel, kpa Yehova tsua mô ken ave ga. ‘Ka ônov ou mbanomso cii nee?’ Samuel pine nahan.

‘Mase shin u masetyô la tsô,’ Yese kaa nahan. ‘Kpa ngu ken akôngo ngu kuran ilev.’ Mba va nyer a Davidi yô, Samuel nenge lu wanye u doonashe kpishi. ‘Ka un shon je ne,’ Yehova kaa nahan. ‘Haa un mkulem sha ityou.’ Man ka kwagh u Samuel er vough je la. Shighe lu van u Davidi una hingir tor u Iserael yô.

1 Samuel 17:34, 35; 16:1-13.



Mbampin

  • Iti i wanakiriki u a lu ken foto heen ne ér ana, man er nan ve se fe ser ka wanye u taver ishima?
  • Davidi due hana, iti i ter na ér ana, man iti i ter na u tamen di ér ana?
  • Hii nan ve Yehova yange kaa a Samuel ér a̱ za hen ya u Yese ken Beteleheme?
  • Yese yange due a ônov nav utaankaruhar hen Samuel yô, nyi kwagh i ere?
  • Mba ve a Davidi yô, Yehova kaa a Samuel ér nyi?

Mbampin mbagenev

  • Ôr 1 Samuel 17:34, 35.

    Akaa a i ter heen ne tese ishimataver i Davidi, shi tese ér á har sha Yehova nena? (1 Sam. 17:37)

  • Ôr 1 Samuel 16:1-14.

    Mkaanem ma Yehova ma i nger ken 1 Samuel 16:7 la maa wase se u sangen a sange ior ga, shi palegh u kenger mluashe u or tsô maa kuren ikyaa je nena? (1 Sam. 16:7; Aer. 10:34, 35; 1 Tim. 2:4)

    Kwagh u yange er Saulu la tese ér Yehova ka una dugh icighan jijingi na ken or kera yô, jijingi u bo shin isharen i nan i eren kwaghbo laa i kaa i tema hen ian la nena? (1 Sam. 16:14; Mat. 12:43-45; Gal. 5:16)