Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Kwaghôron u sha 33: U Peren Zegemnger u Nyian

Kwaghôron u sha 33: U Peren Zegemnger u Nyian

NENGE kwagh u á lu eren ne! Mose ngula á naregh gbough nagh sha Zegemnger u Nyian la. Mba ve wár ve lu vegher la vea na mbara ka Mbaiserael je la. Kpa Farao man akumauitya a na cii yô ve tim shin zegemnger. De se nenge er yange kwagh ne e̱r yô.

Ikyumutya i Mbaigipiti ngi kuan shin mnger

Er se vande henen nahan, Farao yange na Mbaiserael ian er ve̱ due ken Igipiti kera shighe u Aôndo va a ican i sha 10 la sha Mbaigipiti yô. Nomsombaiorov 600,000 mba Mbaiserael yange ve due, kua kasev kpishi man mbayev mbakiriki. Shi, iyenge i ior mbagenev kpishi, mba yange ve hingir mba nan jighjigh ken Yehova yô, ve due vea Mbaiserael imôngo. Yange ve cii ve mough a iyôngo ve cica man ivo ve kua ibua ve.

Cii man ve mough yô, yange Mbaiserael ve pine Mbaigipiti sha u ve̱ na ve akondo man akaa a sha zenaria man azurfa. Yange cier Mbaigipiti iyol kpishi je, sha ci u ican i masejime i yange i va a mi sha a ve la. Nahan ve na Mbaiserael hanmakwagh u ve pine cii.

Ayange nga karen kpeghee yô Mbaiserael va a̱r hen Zegemnger u Nyian. Man ve mem heela. Hen shighe ne yô, Farao kua ior nav ve hii u vaan afanyô sha er ve de Mbaiserael er ve̱ yem yô. ‘Se de ikpan yase ser i yem!’ kape ve kaa la.

Nahan Farao shi gema ishima na. Fese je a kohol akeke a uitya na kua akumauitya na. Tsô a hii u zendan Mbaiserael ijime a akeke a uitya a hemban cii 600, kua shi akeke a uitya a genegh a Igipiti cii.

Mbaiserael mba nengen a Farao man akumauitya na er a lu zendan ve yô, mciem gba ve iyol kpishi. Gbenda môm tsô kpaa lu ú vea yevese ga. Zegemnger u Nyian lu vegher môm, man keen di Mbaigipiti ve lu van. Kpa Yehova ver ibeenegh hen atô ve man Mbaigipiti. Nahan Mbaigipiti ve fatyô u nengen a Mbaiserael sha u vea ta num sha ave ga.

Tsô Yehova kaa a Mose er a̱ nalegh gbough nagh sha Zegemnger u Nyian la. Eren nahan yô, Yehova na ahumbe a taver a sha ityoughkitaregh va ta. Mngerem ma shin zegemnger ma pav, man i kôr mngerem ma tile ken iyan kua ken imese.

Tsô Mbaiserael hungwa hen atô u zegemnger la sha tareghnyaagh. Yange tôô ahwa kpishi u ior umiliôn kpishi a uzendenya vev cii ve̱ hungwa ve per zegemnger vegher la tsembelee yô. Ken masejime yô Mbaigipiti shi fatyô u nengen a Mbaiserael. Ikpan ve lu yemen waren! Nahan ve usa̱ iúú ve nyôr shin zegemnger ve gba zendan ve ijime.

Mba hongo yô, Aôndo na akaver a akeke a ve tsua kera. Mciem haa Mbaigipiti iyol man ve gba ngoron kaan er: ‘Yehova ta ikaa ken Mbaiserael kpa ngu ihom a vese. Se yevese se due nen heen kera!’ Kpa shighe vande karen.

Ka shighe u yange Yehova kaa a Mose er a̱ kende uwegh nagh a nalegh gbough nagh sha Zegemnger u Nyian, er ú vande nengen ken foto la nahan je la. Man Mose eren nahan yô, kpekpe u mnger la hii u yôhôl tsô mngerem gba hiden kuan a Mbaigipiti kua akeke a uitya a ve cii. Ikumuitya la cii yange i̱ dondo Mbaiserael i hungwa shin zegemnger. Man môm ken Mbaigipiti tsô kpaa nan due sha uma ga!

Yange saan ior mba Aôndo iyol tsô sha e̱r yange ve war yô! Yange ior mbara ve wa icam i sughun Yehova, ve kaa er: ‘Yehova hemba ityav mbi sha iengem je. Anyinya kua mbahendan á kpaa a haa ve shin zegemnger.’ Anngô u Mose u kwase Miriam tôô angenga, man kasev cii due dondo sha a na a anigingav vev. Man e̱r ve lu vinen amar a iember yô, ve wa icam shon i ior mbagenev kpaa yange ve lu wan la: ‘Yehova hemba ityav mbi sha iengem je. A haa anyinya kua mbaanyinyav cii shin zegemnger.’

Ekesodu ityouv 12 zan zan 15.



Mbampin

  • Ka nomsombaiorov mba Mbaiserael ume kua kasev man mbayev yange ve due ken tar u Igipiti, man ka unô mbagenev kpa due a ve imôngoo?
  • Farao yange ne Mbaiserael ian ér ve yem cii yô, va vaa afanyô ér nyi, man yange er nena?
  • Kanyi kwagh yange Yehova er sha u yangen Mbaigipiti u kôron ior nava?
  • Mose yange naregh gbough nagh sha Zegemnger u Nyian la yô, maa nyi i ere, man Mbaiserael er nena?
  • Mbaigipiti yange mba hongo shin zegemnger la yô, maa nyi i ere?
  • Mbaiserael yange ve er nyi sha u tesen ér Yehova yima ve nahan saan ve iyol shi ve wuese unu?

Mbampin mbagenev

  • Ôr Ekesodu 12:33-36.

    Yehova yange nenge ér i kimbi ior nav sha anyom a ve lu ikpan sha ikyev i Mbaigipiti la cica cii nena?

  • Ôr Ekesodu 14:1-31.

    Mkaanem ma Mose ma i nger ken Ekesodu 14:13, 14 la ma bende a mbacivir Yehova nyian er vea va tagher ishigh a ityav mbi Armagedon la nena? (Kron. 20:17; Ps. 91:8)

  • Ôr Ekesodu 15:1-8, 20, 21.

    Er nan ve i doo u mbatomov mba Yehova vea wa icam i wuese unu? (Eks. 15:1, 2; Ps. 105:2, 3; Mpa. 15:3, 4)

    Miriam kua kasev mbagenev mba yange ve per Zegemnger u nyian la ve ver kasev Mbakristu nyian ikyav i wuese Yehova i nyi? (Eks. 15:20, 21; Ps. 68:11)