Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 VEGHER 23

The Good News Spreads

The Good News Spreads

Paulu zende angahar man shin tso sha u za pasen ior kwaghaôndo

PAULU yange hingir Orkristu yô, a hii u pasen ior loho u dedoo u Tartor u Aôndo kpoghuloo, nahan un shon u ngise tôvon Mbakristu a ican kpishi ne tagher a mtev u sha ican je gande. Apostoli u tseen ishima ne zende kwaghaôndo u pasen yem ajiir a icaa acin imôngo, lu samber a loho u dedoo sha kwagh u Tartor, u ua kure awashima u Aôndo lu a mi sha hiihii sha ci u uumace la.

Zum u Paulu due zende na u hiihii u pasen kwaghaôndo la, Paulu war or u kpen angahar ugen ken gar u Lisetera, u sombo ken uya je yô. Tsô ikpelaior i ken gar la, gba genger amo kaan ér Paulu man Barnaba, u ve lu zende imôngo la ka mbaaôndo. Ikpelaior la soo u nan ve nagh, nahan Paulu man Barnaba nôngo kpoghuloo ér vea yange ve. Nahan cii kpa, mbaihyomov mba Paulu too ikpelaior ne ken ityô, tsô ve hide ve mough num a Paulu, ve ta un awen, ve hen ér a kpe. Paulu war ku, maa due ken gar la kera, kpa shighe kar yô, Paulu shi cin hide ken gar la sha u va taver mbahenen asema.

Mbayuda mbagenev mba ve lu Mbakristu yô lu kaan ér gba u mbananjighjigh mba ve lu Mbayuda ga la, vea eren akaa agen a ken Tindi u Mose la. Tsô Paulu za a mzeyol ne hen mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem. Nahan mbaapostoli man mbatamen mban time ken Ruamabera vighe vighe, shi icighan jijingi u Aôndo wase ve, nahan ve nger washika hen iniongo i Kristu, ve wa i kwagh ér ve nyagh akombo shi ve de ye awambe ga, kua kwagh u i senge a sôngo ga yô, man shi idya kpaa. Akaawan ne lu “kwagh u a lu u eren keng” yô, kpa gema lu hange hange u vea kuran Tindi u Mose la keng keng ve, vea er akaa a i wa ve la ga.—Aerenakaa 15:28, 29.

Zum u Paulu due zende na u sha uhar u pasen kwaghaôndo la, Paulu za ken gar u Berea, u á lu ken tar u Grika hegen la. Mbayuda mba ve lu ken gar ne la, lumun kwaghôron na sha gbashima, shi ve lu timen ken Ruamabera ayange ayange sha u vea fa aluer akaa la aa lu nahan yô. Kwa ne kpa, i tôv un a ican, tsô a mough her a yem ken Atene. Paulu za nyer ken Atene yô, a za tile her atô u Mbaatene mba fan takerada kpishi, a ôr kwagh a ve doo kpen kpen, man kwaghôron na ne ka ikyav i dedoo i tesen se er se ôr kwagh a mbagenev sha kwaghfan man sha mkav, sha gbenda u a kôr ve ken ishima yô.

Paulu been zende na u sha utar u pasen kwaghaôndo la yô, a yem ken Yerusalem. Zum u Paulu za nyôr ken tempel u ken Yerusalem la yô, Mbayuda mbagenev ker hingir ayôôso a na, je ve soo u wuan un. Ushoja Mbaromanu va war Paulu, yem a na za tôv un. Er Paulu lu Orromanu yô, zua a ian i za palegh iyol sha ishigh ki Gomna Feliku, u lu Orromanu la. Mbayuda fatyô u van a ikyav i môm tsô sha akaa a ve wa Paulu iyol la ga. Paulu soo ér Fesetu, u un kpa lu gomna shi lu Orromanu la a̱ de ne un sha ikyev i Mbayuda ga, nahan a kaa ér: “Me za a ijir ne hen Shisar.” Tsô Fesetu kaa a na ér: “Ú za di hen Shisar je.”—Aerenakaa 25:11, 12.

Nahan i wa Paulu shin tso u zan ken Italia sha u i za ôr un ijir ker yô. Tso la za ur a ve, tsô Paulu hingir u tsan ken icile i Melita, fam la cii. Za ar ken Roma yô, lu hen ya ugen u a lu tsan heregh kimbin inyaregh yô, anyom ahar. Shin er ushoja lu kuran un nahan kpa, apostoli u tseen ishima hanma shighe ne za hemen u pasen mba ve lu van her a na mbara cii kwagh u Tartor u Aôndo.

I zua a kwagh u i nger heen ne ken Aerenakaa 11:22–28:31.