Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH ITIANKARIHIAR

Mba Va Nderen Ior Shin Ku!

Mba Va Nderen Ior Shin Ku!

1-3. Ka nyi i wuhu se ken purusu, man Yehova una va due a vese nena?

TÔÔ wer i wuhe u ken purusu sha kwaghbo u u er ga yô, ka u u tsa ker gbem u kar kpen. Gbenda cuku kpa ngu u u fatyô u duen ga, u hen wer kwagh hemba u a hemba je. U ngur henen nahan yô, u va mase kaven wer orgen ngu u nan lu a tahav mbu dughun we yô, shi nan tôndo zwa u dughun we kpaa! Nahan a lu u ken ishima nena?

2 Se cii se mba ken purusu u kuugh. Kwagh u se er ve se due cuku kpa ngu ga. Kpa Yehova ngu a tahav mbu duen a vese ken ku kera. Shi a tôndo zwa ér “orihyom u masetyô u á tim un kera yô, ka ku.”—1 Mbakorinte 15:26

3 Nenge er a va kera lu u u kpe ga ve a pever we iyol sha won yô! Kpa Yehova una kar a ku kera tseegh tsô ga. Mba ve vande kpen la kpa, una nder ve vea hide a lu uma. Hen er Yehova una va er kwagh ne ve a lu u yô. A tôndo zwa ér “mbakpenev” vea va hide a lu uma. (Yesaia 26:19) Ka kwagh u Bibilo i yer ér mnder u shin ku je la.

SHIGHE U OR WASE NAN KPE YÔ

4. (a) Shighe u or u hen tsombor wase shin ijende yase i kpe yô, ka nyi ia fatyô u surun se ishima? (b) Ka unô yange ve lu azende a Yesu a ishima ishima?

4 Shighe u or u hen tsombor wase shin ma ijende  yase i ishima ishima i kpe yô, ishima ka i vihi se je se ure. Ka se nenge ser kwagh hemba se. Sea er nan nan kpa nana hide ga. Kpa Bibilo ôr kwagh u mimi u surun se ishima. (Ôr 2 Mbakorinte 1:3, 4.) De se time sha kwagh môm u a tese ér sar Yehova man Yesu tsung u nderen ior asev mba ve kpe la yô. Shighe u Yesu lu shin tar la, yange zaan Lasaru man anmgbianev nav mba kasev, Marta man Maria inya. Ve mba utar mban cii ve lu azende a Yesu a ishima ishima. Bibilo kaa ér: “Marta man anngô na u kwase kua Lasaru ve doo Yesu ishima.” Kpa iyange igen yô, Lasaru kpe.—Yohane 11:3-5.

5, 6. (a) Yesu yange nenge tsombor u Lasaru kua azende a na lu vaan nahan, a er nena? (b) Er se fe ser ku u Lasaru yange u nyoon Yesu yô, se zua a msurshima sha ci u nyi?

5 Yesu lu zan u za surun Marta man Maria ishima. Marta ongo ér Yesu ngu va yô, a due ken gar u za keghen un gbenda. Za nengen a Yesu yô, saan un iyol, kpa gema kaa a na ér: “Wea lu heen yô, anngôm ma a kpe ga.” Marta lu henen ér Yesu va fele ga gande. Ka been yô, Yesu nenge Maria, anngô u Marta lu vaan.Tsô er a nenge er ku ne vihi ve tsung yô, sôô un ken ishima, nahan a vaa. (Yohane 11:21, 33, 35) Yange vihi Yesu tsung, er se kpa or ka nana kpe se ve i vihi se nahan.

6 Er se fe ser Yesu kpa ku u or ka u nyoon un er se nahan yô, se zua a msurshima. Shi Yesu bee Ter na. (Yohane 14:9) Yehova ngu a tahav mbu karen a ku kera gbem sha won, man ka kwagh u a sôôn eren vough je la.

“LASARU, DUE KEN WON!”

7, 8. Er nan ve Marta yange soo ér i tôô iwen sha uwar u Lasaru kera ga, kpa Yesu gema er nena?

7 Yesu ze hen uwar ape i ii Lasaru la yô, a nenge i cir  zege iwen sha uwar shon. Yesu maa kaa ér: “Tôô nen iwen ne kera.” Kpa Marta soo ga, sha ci u i ii Lasaru ayange kar anyiin. (Yohane 11:39) Marta yange fa kwagh u Yesu soo u eren sha u wasen anngô na la ga.

Shighe u i nder Lasaru shin ku la, yange a saan tsombor na iyol kua azende a na kpaa je a zua ga!—Yohane 11:38-44

8 Yesu yila Lasaru kaa ér: “Due ken won!” Tsô Marta man Maria nenge a kwagh u kpiligh ve iyol. “Un u a kpe la due a ikyangenev sha ave man shin angahar shi i kange un ishigh sha adikpo.” (Yohane 11:43, 44) I nder Lasaru shin ku! Hide lu vea tsombor na man azende a na. Ve lu lamen a na shi kuven un shi ovur un ave iyol. Yesu nder Lasaru shin ku. Kwagh ne lu ivande i kpilighyol!

“WANKWASE, M NGU KAAN WE MER, MOUGH SHA!”

9, 10. (a) Ka an yange nan na Yesu tahav mbu nderen ior shin kuu? (b) Avur a Bibilo a a er kwagh u mnder u shin ku la nga se a inja sha ci u nyi?

9 Yesu yange nder ior shin ku sha tahav navaa? Ei. Cii man Yesu nder Lasaru yô, yange er msen hen Yehova, nahan Yehova na un tahav mbu nderen Lasaru shin ku. (Ôr Yohane 11:41, 42.) Ka Lasaru tseegh yange i nder un shin ku ga. Bibilo ôr se kwagh u wankwase ugen u lun anyom 12, u yange gba angev tsung yô. Ter na Yairu fa kwagh u una er ga, nahan va zamber a Yesu ér a za bee wan na angev. Lu wan na cii je la. Ngur lamen a Yesu yô, ior mbagenev va kaa a na ér: “Wan wou u kwase kpe kera. Ka nyi shi u ze Ortesen iyolo?” Kpa Yesu kaa a Yairu ér: “De cie ga, gba nan jighjigh tsô, á war un.” Tsô Yesu kar gba yemen hen ya u Yairu vea na. Mba za zurum a ya yô, Yesu nenge ior lu vaan. Nahan a kaa a ve ér: “De kera vaan nen ga,  gadia a kpe ga, ka mnyam a yav ye.” Alaghga kwagh u Yesu ôr la yange una taver ter u wankwase la man ngô na. Yesu kaa ér hanma or nana due, maa a kua a ter man ngô u wankwase la, ve nyôr ken iyou ape i gbir un la. Yesu za teghelee kôr wankwase la sha uwe, kaa a na ér: “Wankwase, M ngu kaan we Mer, mough sha!” Nenge er yange a saan mbamaren mba wankwase la iyol, er mough her ave ave hii u zenden la yô! Yesu nder wan ve u kwase ne shin ku. (Marku 5:22-24, 35-42; Luka 8:49-56) Hii sha iyange la je, hanma shighe u vea kenger wan ve u kwase u kiriki ne yô, ve umbur kwagh u Yehova er a ve sha ikyev i Yesu la. *

10 Ior mba Yesu nder ve shin ku la cii yange ve va hide ve kpe. Kpa kwagh u Bibilo i er sha kwagh ve la ngu se a inja, sha ci u a na se ishimaverenkeghen i mimi. Yehova soo u va nderen ior shin ku, shi una er nahan kpee a bunde ga.

KWAGH U SE HEN KEN AVUR A BIBILO A A ER KWAGH U MNDER U SHIN KU LA

Apostoli Peteru yange nder kwase ugen u i yilan un ér Dorka yô.—Aerenakaa 9:36-42

Eliya yange nder wan u kwasecôghol shin ku. —1 Utor 17:17-24

11. Kwagh u i er ken Orpasenkwagh 9:5 la tese se nyi sha kwagh u Lasaru?

11 Bibilo pase wang ér “mbakpenev yô, fa ma kwagh ga.” Kape kwagh u Lasaru kpa lu je la. (Orpasenkwagh 9:5) Er Yesu vande ôron nahan, yange lu inja ér Lasaru lu yaven a yav nahan. (Yohane 11:11) Shighe u Lasaru lu shin uwar la, “fa ma kwagh ga.”

12. Er nan se fe ser mimi je yange i nder Lasaru shin kuu?

 12 Shighe u Yesu nder Lasaru shin ku la, ior kpishi nenge. Mbaihyomov mba Yesu je kpa fa er Yesu er ivande ne yô. Lasaru yange lu uma, man kwagh ne tese ér i nder un shin ku mimi. (Yohane 11:47) Heela tseegh ga, ior kpishi za nenge a Lasaru, kwagh ne na yô, ve hingir u nan jighjigh ér ka Aôndo a tindi Yesu ye. Mbaihyomov mba Yesu soo kwagh ne ga, nahan ve gba keren gbenda u wuan Yesu kua Lasaru cii.—Yohane 11:53; 12:9-11.

13. Se fatyô u nan jighjigh ser Yehova una va nder mbakpenev shin ku sha ci u nyi?

13 Yesu kaa ér “mba ve lu shin iwar cii” a va nder ve shin ku. (Yohane 5:28) Kwagh ne tese ér ior mba Yehova a lu umbur kwagh ve cii una va nder ve shin ku. Kpa cii man Yehova a nder or shin ku yô, a gba u una umbur hanma kwagh u sha iyol i nan cii. Una fatyô u eren kwagh ne mimii? Fa wer, asan nga sha aôndo ubiliôn imôngo. Man Bibilo kaa ér Yehova fa iti i hanma ishan cii. (Ôr Yesaia 40:26.) Aluer Yehova ngu umbur iti i hanma ishan yô, tese ér a lu un ican ga u umbur kwagh u mba una va nder ve shin ku la cii. U hemban cii je yô, ka Yehova a gbe akaa cii ye, nahan se fa ser ngu a tahav mbu va nderen ior shin ku.

14, 15. Kwagh u Yobu yange ôr la tese se nyi sha kwagh u mnder u shin kuu?

14 Orjighjigh Yobu kpa yange na jighjigh a mnder u shin ku. Yange pine ér: “Aluer or á kpe yô, shi nana lu uma?” Maa a kaa a Yehova ér: “Ú yila, mo me gema me vengese; tom u ave Ou ua sar U.” Sha kpôô yô, Yobu yange fa je ér Yehova ngu veren ashe keghen shighe u una va nder mbakpenev shin ku la.—Yobu 14:13-15.

 15 Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la na yô, ka u ken ishima nena? Alaghga u pine wer, ‘Ior mba hen tsombor wam man azende am agen a a kpe la di ye, ve kpa a va nder vee?’ Er se fe ser mimi je sar Yehova u va nderen mbakpenev shin ku yô, se zua a ishimasurun. De se fa mba Bibilo i kaa ér a va nder ve shin ku la, man ape vea lu shighe u a nder ve la kpaa.

“VEA UNGWA IMO NA, VEA DUE”

16. Mba a va nder ve mbara vea lu ken mlu u nyi sha tara?

16 Mba yange i nder ve shin ku sha ashighe a tsuaa la hide lu vea icombor ve kua azende a ve shin tar. Kwagh ne una va er ken henen kpaa, kpa mnder u shin ku u ken hemen la una hemba doon cii. Sha ci u nyi? Sha ci u mba a nder ve la vea hide a lu uma shin tar, shi vea lu sha ian i lun uma gbem sha won, vea kera kpe mayange ga. Shi tar ua kera lu er u lu nyian ne ga. Ityav mbia kera lu ga, kua ifer man angev cii.

17. Ka unô a va nder ve shin kuu?

17 Ka unô a va nder ve shin kuu? Yesu yange kaa ér ‘mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo Na, vea due.’ (Yohane 5:28, 29) Shi Mpase 20:13 kaa a vese ér: “Zegemnger na mbakpenev mba ve lu shin a na la. Ku man Hade kpaa na mbakpenev mba ve lu shin ve la.” Nahan ka u ior ubiliôn imôngo mba ve kpe la vea hide a lu uma. Apostoli Paulu kpa yange kaa ér a va nder “mbaperapera kua mba ve lu perapera ga” la cii shin ku. (Ôr Aerenakaa 24:15.) Inja i kwagh ne ér nyi?

A va nder mba ve kpe la shin ku vea hide a lu uma vea ior vev ken paradiso

18. “Mbaperapera” mba a va nder ve shin ku mbara ka unô?

18 “Mbaperapera” mba a va nder ve shin ku mbara ka mbacivir Yehova mba jighjigh mba yange ve lu uma cii man Yesu va shin tar la. Ior er Noa man  Aberaham man Sara man Mose man Rutu man Eseter nahan cii, a va nder ve shin ku vea lu uma sha tar. U fatyô u ôron kwagh u nomso man kasev mban mbagenev ken Mbaheberu ityough 11. Hide mbacivir Yehova mba sha ayange ne mba ve kpe la di ye? Ve kpa mba “mbaperapera,” nahan a va nder ve.

19. “Mba ve lu perapera ga” mba a va nder ve shin ku la ka unô? Ka ian i nyi Yehova una va na ve?

 19 “Mba ve lu perapera ga” mba a va nder ve shin ku la ka ior ubiliôn imôngo mba yange gbenda bugh ve u fan Yehova ga la. Shin er ve kpe nahan kpa, Yehova hungur a ve ga. Una va nder ve shin ku, una na ve ian i henen kwagh na shi civir un.

20. Ka hanma or u nan kpe cii a va nder nan shin ku ga sha ci u nyi?

20 Kwagh ne tese ér hanma or u nan kpe cii a va nder nan shin ku shinii? Ei. Yesu yange kaa ér a nder ior mbagenev shin ku ga. (Luka 12:5) Ka an nana tsua mba a nder ve man mba a nder ve ga laa? Yehova ka Orjir u tamen, kpa a na Yesu tahav ér a lu “Orjir u mbaumav man mbakpenev.” (Aerenakaa 10:42) Iferor u nan vende u geman ishima cii a nder nan shin ku ga.—Nenge Ngeren u Seer Tan Iwanger u sha 19, peeji 215.

MBA A NDER VE VEA YEM SHA LA

21, 22. (a) Kwagh u Bibilo i kaa ér a nder ior vea yem sha la inja na ér nyi? (b) Ka an i hii nderen nan nan yem sha?

21 Bibilo shi kaa a vese ér ior mbagenev vea yem vea za lu sha. Or u i nder nan i yem a nan sha yô, nana kera hide a lu uma shin tar ken iyol i inyam man awambe ne ga. Sha ci u i nder nan nan za ngu sha ken iyol i jijingi.

22 Yesu ka or u hiihii u i nder un a yem a za lu sha ken iyol i jijingi yô. (Yohane 3:13) Yange i wua Yesu ayange nga kar atar yô, Yehova nder un shin ku. (Pasalmi 16:10; Aerenakaa 13:34, 35) Yange i nder Yesu a iyol i inyam man awambe ne ga. Apostoli Peteru pase ér “iyol [i Yesu] yô, i wua i kpa i shi i na Un uma sha Jijingi.” (1 Peteru 3:18) I nder Yesu lu or u ageegh u  ken jijingi! (1 Mbakorinte 15:3-6) Kpa Bibilo kaa ér mbagenev kpa a nder ve vea yem sha, a saa sha a na tseegh ga.

23, 24. Ka unô ve lu “anikyumuile u kpeghee” mba Yesu ôr kwagh ve laa, man vea lu iyenge nena?

23 Yange va zurum u Yesu una kpe yô, a kaa a mbahenen nav ér: “Me yem sha u Me za sôr ne ijiir.” (Yohane 14:2) Kwagh ne tese ér lu u a nder mbadondon mbagenev vea yem a za lu vea na sha. Vea lu iorov ume? Yesu yange kaa ér vea vese iyenge ga, a lu “anikyumuile u kpeghee” tsô. (Luka 12:32) Apostoli Yohane yange pase iyenge ve jighilii shighe u kaa ér un nenge Yesu “tile sha uwo u Shion [Tartor u sha]. Ior lu a Na imôngo ve kuma dubu deri man akunduahar kar unyiin” la.—Mpase 14:1.

24 Lu u a nder Mbakristu mba 144,000 mbara shin ku hanma shighe? Bibilo kaa a vese ér a hii u nderen ve shighe u Kristu una hii u hemen sha la. (1 Mbakorinte 15:23) Se mba ken shighe la hegen, shi i nder ior kpishi ken mba 144,000 mbara ve yem sha. Asande a ve a a lu uma sha tar sha shighe wase ne la ka vea kpe yô, ave ave je i nder ve shin ku ve yem sha. Nahan kpa, ken hemen yô, a va nder ior kpishi shin ku vea lu uma ken paradiso shin tar.

25. Ka nyi se seer fan ken ityough ki dondon kini??

25 Ica a gba ga tsô Yehova una due a uumace cii ken ku kera, nahan ku ua kera lu ga gbem sha won. (Ôr Yesaia 25:8.) Kpa mba ve yemen sha la mba za eren nyi sha kere? Bibilo pase ér vea za hemen vea Yesu ken gomoti u Tartor u sha la. Se seer fan kwagh u gomoti la ken ityough ki dondon kin.

^ par. 9 Avur a Bibilo agen kpa ôr se kwagh u mnder u shin ku u mbayev man mbaganden; nomso man kasev, Mbaiserael man mba ken akuraior agen kpaa. U fatyô u ôron kwagh u ior mban ken 1 Utor 17:17-24; 2 Utor 4:32-37; 13:20, 21; Mateu 28:5-7; Luka 7:11-17; 8:40-56; Aerenakaa 9:36-42; 20:7-12.