Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 12

“Gbaa Ôron Ve Ma Kwagh Ga, Saa sha Injakwagh”

“Gbaa Ôron Ve Ma Kwagh Ga, Saa sha Injakwagh”

1-3. (a) Mbahenen mba ve zenden vea Yesu la lu a ian i injaa i nyi, man Yesu yange er nena ve kera taver ve u umbur ityesen na ga? (b) Er nan ve anzaakaa a i er sha inja la a lun ican u umbur ga?

MBAHENEN mba ve zenden vea Yesu la lu sha ian i icivirigh kpen kpen. Ve lu henen kwagh sha ikyev i Ortesen u Hemban la jighilii. Ve lu ungwan ikyenge na jighilii je er lu pasen Mkaanem ma Aôndo man inja i atesen a mimi a sagher iyol la kpaa yô. Yange gba u vea kusu mkaanem nam ma injaa man ken asema a ve, sha ci u shighe lu a kuma u a nger ma shin takerada sha u koson ma her ve ga. * Nahan kpa, Yesu na yô, mkaanem mara kera taver ve u umbur ga. A er kwagh ne nena? A er sha gbenda u a tesen ior la, hemban cii je yô, sha anzaakaa a yange ôron sha kwaghfan tsung la.

2 Sha kpôô yô, anzaakaa a i er a sha inja yô, mba hungur a fele ga. Orngeren takerada ugen kaa ér anzaakaa “ka a gema ato a hingir ashe,” shi a “wase mbaungwan ve nengen a kwagh u i lu ôron la ken asema a ve.” Er ka sea nenge a foto u kwagh ken ishima ve se hemba kaven un yô, anzaakaa ka a na akaa a se nengen a mi sha ashe kpôghôô ga je kpa, a kera taver u kaven ga. Anzaakaa ka a na mkaanem ma wanger wang, nahan a tese se akaa a mayange aa hungur se ga yô.

3 I gbe je kpa ortesen môm shin tar ne nan ngu a fa u tesen ior sha anzaakaa i hemba Yesu Kristu ga. Zan zan nyian kpa, anzaakaa na nga taver u umbur ga. Er nan ve Yesu yange tesen ior sha imba gbenda ne yum nahana? Kanyi yange i na ve anzaakaa na wase ior u kaven ityesen na yumu? Se fatyô u henen u tesen ior sha imba gbenda ne nena?

 Ityôkyaa i Yesu Tesen Ior sha Anzaakaa Yô

4, 5. Yesu yange tesen ior sha anzaakaa sha ci u nyi?

4 Bibilo na atôakaa a injaa ahar a yange na ve Yesu tesen ior sha anzaakaa yô. Hiihii yô, u un eren nahan la kure kwaghôron u profeti. I nger ken Mateu 13:34, 35 (NW), ér: “Akaa angan cii Yesu ôr ikpelaior sha anzaakaa, gbaa ôron ve ma kwagh ga, saa sha injakwagh; sha u kwagh u i ôr sha ikyev i profeti la a̱ kure sha mi vough, er: Me bugh zwa Wam Me ôr anzaakaa.” Profeti u Mateu a er kwagh na heen ne ka un yange nger Pasalmi 78:2 ye. Ka jijingi u Aôndo yange na ve orpasalmi ne nger kwagh ne uderimbaanyomov imôngo cii man i mar Yesu ye. Time ase sha inja i kwagh ne. Yehova yange vande wan ishima anyom uderi imôngo ken ijime ér Mesiya a va tese kwagh sha anzaakaa. Sha mimi yô, imba gbenda i̱ tesen kwagh ingin ne doo Yehova kpen kpen je!

5 Kwagh u sha uhar yô, Yesu yange pase ér un er kwagh sha anzaakaa sha er una pav mba ishima ve i “cighir” la una ver kposo yô. (Mateu 13:10-15; Yesaia 6:9, 10) Ka sha nyi igbenda nahan anzaakaa na yange ponon mbaawashima mba ioro? Ashighe agen yô, yange a soo ér mbaungwan akaaôron a na la ve pine un nahan una pase ve inja i mkaanem nam cica cii. Ior mba hiden a iyol ijime yange ve kegh iyol u pinen, kpa mba wan ihyagh yô, ve soo u pinen ga. (Mateu 13:36; Marku 4:34) Nahan anzaakaa a Yesu la yange a pase mimi hen mba i sar ve tsung u fan mimi la, kpa a gema a yer mimi hen mba wan ihyagh mbara.

6. Anzaakaa a Yesu wase u eren akaa a injaa a nyi?

6 Anzaakaa a Yesu shi wase u eren akaa a injaa agen kpishi je. Yange a kende isharen i ior, nahan i gba u vea ungwa kwaghôron u Yesu keng. Anzaakaa ne shi yange a wase ior u nengen a kwagh u i lu ôron la ken asema ve, nahan i kera taver ve u kaven ga. Er se vande teren ken mhii u ityough kin nahan, anzaakaa a Yesu yange a wase ior u umbur mkaanem nam. Ityesen i sha Uwo, i i nger ken Mateu 5:3–7:27 la, ngi ikyav i tseer tseer i tesen er Yesu yange ôron kwagh a ior sha  anzaakaa kpishi yô. Sha kwagh u i kaa yô, ityesen i sha Uwo ne ngi a anzaakaa hemba 50. Kwagh u una wase u u̱ fan inja i kwagh ne yô, umbur wer a fatyô u ôron ityesen ne cii ken atô u miniti 20 nahan tseegh. Aluer i ôr anzaakaa la cica cii ken atô u miniti 20 yô, a nôngo u ôron injakwagh i môm ken hanma sekônd 20! Sha kpôô yô, Yesu yange nenge er i doo u ôron kwagh sha anzaakaa yô!

7. Er nan ve i doo u se ôron anzaakaa er Yesu nahana?

7 Er se lu mbahenen mba Yesu yô, se soo u dondon gbenda na u yange tesen ior la kua gbenda u a ôron ior anzaakaa la kpaa. Er ilyôghonov ka mbi na iwer i hemba doon nahan, ka sea ôr anzaakaa sha inja yô, ityesen yase i hemba doon mbagenev. Anzaakaa a i hen sha mi tsembelee cii ve i er a yô, shi ka a na atesen a mimi a hemba lun ican ga u kaven. De se time ase sha atôakyaa agen a yange na anzaakaa a Yesu lu a iwasen yum yô. Se er nahan yô, se fatyô u nengen er se er tom a gbenda u injaa u tesen ior ne sha inja yô.

Yange Tôôn Kwagh Karen sha Ugen sha Gbenda u Taver Ga

Yesu yange ôr kwagh u inyon man ityombo sha u tesen ikyo i Aôndo a we se la nena?

8, 9. (a) Tese akav kpuaa a Yesu yange tôô kwagh môm kar sha ugen sha gbenda u taver ga yô. (b) Kanyi yange i na ve Yesu eren kwagh ne sha inja yumu?

8 Ashighe kpishi Yesu yange una tesen ior yô, a tôô kwagh môm a kar sha ugen sha gbenda u cimin ga, shi a ôr asember kpuaa tseegh. Nahan cii kpa, anzaakaa na a taver ga la a wase ior u nengen a kwagh u a lu ôron la ken asema ve wanger wanger shi a pase ior mimi sha kwagh u Aôndo man awashima na wang. U tesen ikyav yô, shighe u lu wan mbahenen nav kwagh ér ishima i de nyian ve sha ugbayol vev mba ayange ayange ga la, a ôr kwagh u “inyon i sha” man “ityombo i ken toho.” Inyon ngi lee ga shi ngi sondo ga, ityombo i ken toho kpa ngi eren tom ga shi mou kpa ngi te ga. Kpa Aôndo nengen sha a akaa ne. Taver u nengen a kwagh u Yesu lu ôron ne ga, inja na yô ér, aluer Aôndo nengen sha inyon man ityombo yô, uumace mba ve  ‘vanden keren tartor’ na la kpa una nenge sha a ve.—Mateu 6:26, 28-33.

9 Shi Yesu ôron anzaakaa agen a lun inja kposo, a yange a hemba pasen kwagh vighe vighe cii yô. Yange a ôr kwagh u ma kwagh, er kwagh shon ngu kwagh ugen nahan. Anzaakaa ne kpa, Yesu ôron a sha gbenda u taver ga. Sha shighe ugen la, Yesu kaa a mbahenen nav ér: “Ne mba iwanger i tar.” Yange a taver mbahenen u kaven semakwagh u ken injakwagh ne ga, sha ci u lu kaan a ve ér vea fatyô u tan iwanger ve i mimi u sha akaa a ken jijingi la shi mkaanem vem man aeren a ve aa wase mbagenev u nan Aôndo icivir. (Mateu 5:14-16) Nenge ase anzaakaa ne agen a Yesu ôr yô, a kaa ér: “Ne mba bar u tar,” “Mo M ngu kon u wain, ne mba agbaa.” (Mateu 5:13; Yohane 15:5) Anzaakaa angara nahan taver ga, kpa gema nga a tahav kpishi.

10. Ka akav agen a nyi a tese er u ôr anzaakaa ken ityesen youwe?

10 U fatyô u ôron anzaakaa ken ityesen you nena? Ityôkyaa ngi i u ôr kwagh gôgôgô ga. Nôngo u tôôn kwagh môm karen sha ugen sha gbenda u taver ga di tsô. Tôô ase wer u ngu lamen a or sha itinekwagh i mnder u shin ku, man u soo u tesen ikyav wer or la nana fa er i lu Yehova kwagh u ican u nderen ior shin ku ga yô. Ka akaa a nyi nahan a ve u ken ishima a u fatyô u tôôn karen sha agene? Bibilo ôr kwagh u ku er ka mnyam nahan. Alaghga u kaa wer, “Aôndo una fatyô u nderen or shin ku a ican iyol shio er ka se nder or u nan lu yaven nahan.” (Yohane 11:11-14) Tôô wer u soo u tesen ikyav wer gba u a tesen mbayev dooshima man ikyo i wan ve vea vese a kpe ve iyol ye. Nahan kanyi ikyav u tese? Bibilo tese ikyav ne, ér: Mbayev mba “er [agbaa a] agum a ikyon i olev” nahan. (Pasalmi 128:3) U fatyô u kaan wer, “dooshima man ikyo i wan ka i wase mbayev er oo man mngerem ma wasen kon nahan.” Aluer u tôô kwagh môm u kar sha ugen sha gbenda u taver ga yô, mba u lu ôron ve kwagh la kpa a hemba lun ve zange u kaven inja i ityesen you.

 Yange Ôron Anzaakaa sha Akaa A Ior Eren Ayange Ayange Yô

11. Tese akav aa a tese ér a̱ shi nan kpa, Yesu ôron anzaakaa sha akaa a yange nenge ior er shighe u lu vesen a vese ken Galilia la yô.

11 Yesu yange fa u ôron anzaakaa sha akaa a ior eren ayange ayange la kpen kpen. A̱ shi nan kpa, yange ôr anzaakaa a na kpishi sha akaa aa á nenge ior er shighe u lu vesen a vese ken Galilia la. Hen ase kpase sha kwagh u uma na u uye la. U hen wer, ka acin a me nahan yange nenge ngô na wua samuyia zan zan u hingir mwem shi wa kwa ken ijenmwe, shin tsar imenger gayô ese iyouo? (Mateu 13:33; 24:41; Luka 15:8) Ka acin a me yange nenge mbakôron ishu haa ukper vev shin Zegemnger u Galilia laa? (Mateu 13:47) Ka acin a me yange nenge mbayev lu numben sha tembe kasua? (Mateu 11:16) Ikyav tese wang ér Yesu nengen akaa agen a i eren ayange ayange, a a ter ken anzaakaa na a yange ôr kpishi la; akaa er ivor i lôôn man uiniongo mba ivesegh mba nan ior msaanyol man iyiagh mbi vian sha mte u iyange nahan.—Mateu 13:3-8; 25:1-12; Marku 4:26-29.

12, 13. Er nan ve m-er u Yesu ôr kwagh u gbenda u “mough ken Yerusalem u zan Yeriko” sha u pasen ior kwagh u soo ér ve fa ken injakwagh na i Orsamaria u zungwen mhôônom la, i lu kwagh u injaa yumu?

12 Yesu ôr akaa vighe vighe ken anzaakaa na a mbaungwan akaaôron a na fa dedoo yô. U tesen ikyav yô, a hii injakwagh na i Orsamaria u zungwen mhôônom la sha u kaan ér: “Orgen mough ken Yerusalem u zan Yeriko, a za ande sha mbanumungbenda, ve er un ikyav iyol kera, ve gbidye un kpaa, ve yem, . . . ve undu un [lu] nôngon ku.” (Luka 10:30) Kwagh u injaa u ken injakwagh ne yô, ka kwagh u Yesu yange ôr kwagh ter gbenda u ú “mough ken Yerusalem u zan Yeriko” sha u pasen ior kwagh u yange soo ér ve fa la. Shighe u lu ôron injakwagh ne la, lu ken Yudia, ikyua a Yerusalem; nahan ior mba lu lamen a ve la fa kwagh u gbenda shon je ka u henen a hen ga. Yange ve fa er gbenda la lu u bo yô, hemban je yô, hen mba karen sha u tswen. Gbenda la kar ken ikyôngo  shi u lu aningir aningir shi ior karen sha u kpishi ga, nahan u lu a ajiir kpishi a mbanumungbenda yeren her yô.

13 Yesu shi ôr akaa agen kpaa a ior fa sha kwagh u gbenda shon u ú “mough ken Yerusalem u zan Yeriko” la yô. Injakwagh la kaa ér pristi ugen hii karen, maa Orlevi kpa va kar u zan zende sha gbenda la, kpa mô ve môm tile sha u wasen or u kwagh tser un la ga. (Luka 10:31, 32) Upristi yange ve eren tom ken tempel ken Yerusalem, Mbalevi di geman wasen ve. Upristi kua Mbalevi kpishi yange ve tsaan ken Yeriko shighe u vea eren tom ken tempel ga yô; Yeriko lu ica a Yerusalem kuma ukilomita 23 tseegh. Sha nahan yô, yange ve banen sha gbenda la ga. Sha kpôô yô, Yesu ôr kwagh u mba lu lamen a ve la vea kav yô. *

14. Shighe u se lu ôron anzaakaa yô, se er nan ve se ôr kwagh u mba se lu lamen a ve la ve fe?

14 Se kpa aluer se mba ôron anzaakaa yô, a doo u se ôr  akaa a mba se lu lamen a ve la ve fe yô. Ka akaa agen a sha kwagh u mba se lu lamen a ve la a nyi nahan, alaghga aa wase se u fan anzaakaa a i doo u se ôr ve laa? Alaghga akaa anza er anyom a ve man ityô ve man mlu u tsombor ve man tom u ve eren nahan, aa wase se u fan anzaakaa a se ôr ve yô. U tesen ikyav yô, injakwagh i i er kwagh u tom sule vighe vighe yô, a hemba kaven i hen ijiir i i eren tom sule her yô, a ken zege geri. Akaa agen a se fatyô u ôron ken anzaakaa ase ve aa kôr vaanaa yô, ka akaa a ior mba se lamen a ve la ve eren ayange ayange la, er akaa a sha kwagh u mbayev vev man ya ve man anumbe a doon ve ishima kua kwaghyan ve nahan.

Yange Ôron Anzaakaa sha Akaa a Igbetar

15. Er nan ve i kpiligh se iyol er hii ve Yesu fa kwagh u igbetar kpishi nahan ga?

15 Anzaakaa a Yesu kpishi tese ér a fa kwagh u igbetar kôr inya, kua kwagh u imendenev man inyam man mlu u kwavaôndo. (Mateu 16:2, 3; Luka 12:24, 27) Yange zua a imba mfe la hana? Shighe u lu vesen a vese ken Galilia la, a̱ shi nan kpa, lu a ian kpishi i henen kwagh u igbetar. Kwagh u hemban cii yô, Yesu “ka Waniunda ken akaa a i gbe a cii,” nahan shighe u Yehova lu gban akaa cii la á er tom a na er “or u fan tom nahan.” (Mbakolose 1:15, 16; Anzaakaa 8:30, 31) Nahan ka kwagh u kpilighyol er Yesu fa kwagh igbetar kpishi nahanaa? De se nenge nen er yange er tom a mfe na la sha kwaghfan yô.

16, 17. (a) Kanyi i tese ér Yesu yange hoghor a aeren a iyôngo? (b) Ka ikyav i nyi i tese ér mimi je iyôngo ngi ongo imo i orkuran i?

16 Umbur wer Yesu kaa ér un “ngu Orkuranilev u dedoo” shi kaa ér mbadondon un mba iyôngo. Mkaanem ma Yesu mara tese ér yange fa aeren a iyôngo kuma un. Yange fa er iyôngo i lun a orkuran i kangenaa yô. A pase wener ilev mbi̱ nan or jighjigh mbin yange mbi lumun ér i hemen mbi shi mbi var a orkuran mbi kpaa. Iyôngo ngi dondon orkuran i sha ci u nyi? Yesu kaa ér, “gadia i fa imo i nan.” (Yohane 10:2-4, 11) Kpa mimi je, iyôngo fa imo i orkuran ii?

17 Orgen u i yer iti na ér George A. Smith, u un kpa nenge  uma u iyôngo man mbakuran i yô, nger ken takerada na u i yer ér The Historical Geography of the Holy Land la ér: “Ashighe agen yange sea due ahumbe atetan yô, se mem hen ma ijôr igen ken azôr a ken Yudia la, nahan mbakuran ilev utar shin unyiin nahan ve va her a ilev vev. Ilev mbin mbi nungwa ker, nahan se henen er a hii ve mbakuran mbara vea hide a zua a iyôngo ve yô. Nahan kpa, iyôngo la ia maan mngerem shi ia numben a been yô, mbakuran mbara ve tile sha ajiir kposo kposo shin pev la, hanmô ve nan yila iyôngo i nan sha myer u nan, nahan hanmô ve yô iyôngo i nan i due ken ikpelayôngo la, i kar sha nongo vough vough i yem er ashen i ve la.” Sha nahan yô, injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u iyôngo la lu injakwagh i doon tsung i a ôr sha u pasen kwagh u injaa ne, ér, aluer se fa atesen na shi se dondo a yô, se hingir sha ikyev i “Orkuranilev u dedoo.”

18. Ka han se fatyô u zuan a mfe sha akaa a Yehova a gbe laa?

18 Se er nan ve se fa u ôron anzaakaa a sha akaa a igbetara? Se fatyô u tôôn aeren a se fe inyam a mi la karen sha akaa agen  sha gbenda u u taver ga, kpa u gem u wanger yô. Ka han se za ve se fa kwagh u akaa a Yehova a gbe laa? Bibilo pase kwagh u inyam atô kposo kposo, shi ashighe agen ka i ôr kwagh u inyam sha ikyav i tesen. Bibilo ôr kwagh u ayem a nyôngoso er ivodura i sha iwo shin er mbaanyam nahan, man kwagh u u lun wang er mkungum nahan. * (1 Kroniku 12:8; Habaku 1:8; Mateu 10:16) Ajiir agen a injaa a se zua a mfe sha kwagh u igbetar yô, ka ken Iyoukura man Awake!, man ityakerada igen i Mbashiada mba Yehova ve gber yô. U fatyô u henen kwagh kpishi sha gbenda u ityakerada ne i tee akaa a Yehova a gbe kpishi la i kar sha akaa agen sha gbenda u taver ga la.

Yange Tesen Ikyav sha Akaa a Ior Hoghor a Mi Yô

19, 20. (a) Yesu yange ôr kwagh u sember eren yô sha u ponon ityesen i aiegh nena? (b) Se tese ikyav sha akaa a a er kpôô kpôô yô ken ityesen yase nena?

19 Se fatyô u ôron anzaakaa a dedoo sha u ôron kwagh u a er kpôô kpôô, u ior ve fe yô. Sha shighe ugen la, Yesu ôr kwagh u sember eren yô sha u tesen ér jighjigh u ior ve ne ér akaabo nga tseren ior sha ci u afer a ve la ka u shami ga. A kaa ér: “Mba pue kar anigheni mba gôgôyou yôhôr, kighir ve ken Shiloam, wua ve la, ne mba henen ner, ve hemba eren kwaghbo a ior mba ken Yerusalem cii hi?” (Luka 13:4) Jighilii yô, iorov mba 18 mbara tim lu sha ci u ishima i vihi Aôndo a ve sha ma isholibo i ve er ga. Kpa, ku ve u vihin la lu sha ci u “shighe man aikyôr.” (Orpasenkwagh 9:11) Nahan yô, Yesu ôr kwagh u mba lu lamen a ve la fa dedoo yô, sha u ponon ityesen i aiegh.

20 Se tese ikyav sha akaa a a er kpôô kpôô yô ken ityesen yase nena? Tôô ase wer, u ngu lamen a or sha kwagh u mkur u kwaghôron u profeti u Yesu ôr sha kwagh u ikyav i mve na la. (Mateu 24:3-14) U fatyô u ôron kwagh teren abaver a i sember  ôron sha kwagh uitya shin ijen shin ityartenger nahan, sha u tesen ér avegher a kwaghôron u profeti u Yesu la nga kuren sha mi. Gayô tôô wer u soo u ôron kwagh u a vande eren or yô sha u tesen ikyav sha akaa a ka i gba u or a er ve nana haa orhe iyol yô. (Mbaefese 4:20-24) Ka han u zua a kwagh u a vande eren or, u ú tese ikyav sha mini? U fatyô u tôvon sha kwagh u mbananjighjigh a we imôngo kposo kposo, shin u fatyô u ôron mkaanem ma or nan er sha kwagh u uma u nan ken ma takerada u Mbashiada mba Yehova ve gber yô.

21. Aluer u fa u tesen Mkaanem ma Aôndo tsema tsema yô, ka mbamtsera mba nyi u zua a mini?

21 Sha mimi yô, Yesu lu Ortesen u Fan Ityesen! Er se nenge ken ityough kin nahan, tom u Yesu eren ken uma na jim jim yô, lu u ‘tesen ior shi ôron ve Loho u Dedoo.’ (Mateu 4:23) Se kpa ka tom u se eren ken uma wase jim jim je ne. Averen a ortesen u fan ityesen nan lu a mi la gba ave tsô. Ka sea tesen yô, se naan mbagenev kwagh, man u nan kwagh sha imba gbenda ne la ve a msaanyol. (Aerenakaa 20:35) Msaanyol ne ka iember i ka se zua a mi zum u se fe ser se mba nan ior kwagh u injaa, u lun ve iwasen i tsôron yô, ka mimi u sha kwagh u Yehova je la. Shi se zua a mkom sha u fan ser se mba dondon ikyav i Yesu u a lu Ortesen u hemban cii, u ortesen ugen môm shin tar ne nan kom sha a na ga la.

^ par. 1 Ikyav tese wang ér Ivangeli i Mateu yange nger shighe u Yesu kpe kera anyom kar anigheni la lu ngeren u hiihii u jijingi na i nger sha kwagh u uma u Yesu shin tar ne je la.

^ par. 13 Shi Yesu kaa ér pristi la man Orlevi la mough ‘ken Yerusalem,’ nahan ve lu undun a undu tempel. Nahan yô, or môm kpa nana na ve ishô ér yange ve lu palegh or u lu inja er á kpe la sha ci u una va na vea kera lu wang ga, nahan vea kera kuma u eren tom ken tempel ga sha anshighe kpuaa ga.—Levitiku 21:1; Numeri 19:16.

^ par. 18 Wea soo u fan gbenda u Bibilo i er kwagh u aeren a inyam sha anzaakaa la vighe vighe yô, ôr takerada u ken zwa Buter u i yer ér Insight on the Scriptures, Volume 1, peeji 268, 270-271 la; ka Mbashiada mba Yehova ve gber u ye.