Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 18

“Gba Dondon sha A Mo Tsô”

“Gba Dondon sha A Mo Tsô”

1-3. (a) Yesu yange undu mbaapostoli nav nena, man ayem na la lu u uren ve ga sha ci u nyi? (b) Gba u se hen se fa akaa a Yesu a lu eren hii shighe u hide yem sha la je sha ci u nyi?

NOMSOMBAIOROV mba kuman puekarmôm nahan yange ve tile ijiir i môm sha uwo ugen. Ve lu kenger or u sha 12 u lu a ve la sha iember man sha gbenda u tesen ér a doo ve ishima. Or shon lu a iyol i orumace, kpa jighilii yô, or ne lu Yesu u yange nder shin ku ve hide hingir wan u Yehova u hemban lun a tahav ken ônov mba Yehova cii la. Yesu yange kohol mbaapostoli nav ve zua imôngo sha Uwo u Olev sha kwa u masetyô.

2 A̱ shi nan kpa, shighe u Yesu za kohol vea mbaapostoli nav sha Uwo u Olev la yange una umbur akaa kpishi a yange vanden eren hen haregh ne la. Uwo ne lu Pev u Kederon yande la, Yerusalem di gema lu yande ne. Gar u Betani, ape Yesu nder Lasaru la, lu hen kpewoogh ne. Ukasua mba ve sember karen uhar ken ijime la, Yesu mough hen gar u Betefage, u lu ikyua a Yerusalem la, henda jaki nyôr ken Yerusalem, ior lu a na yar yar. Shi alaghga tsô sule u Gesemane la kpa lu hen Uwo u Olev la, man lu heen ne Yesu za er msen shighe u lu ken ican tsung cii ve i va mase kôron un la ye. Lu sha uwo ne môm Yesu lu wan iyol i una undu azende na a kôôsôô, a a lu mbadondon un la una kôndo a yem sha ye. Er lu undun ve la, a ôr ve mkaanem ma kundun iyol. Maa á hii u moughon kôndon sha! Mbaapostoli tile jikii, lu kenger Orvesen ve u doon ve ishima ne er lu kôndon yemen sha yô. Ken masejime yô, ibeenegh yisa un, nahan ve kera nenge a na ga.—Aerenakaa 1:6-12.

3 U nenge mkende u Yesu kôndo yem sha ne wer yange lu ayem u nyohon-yuan, shin lu kwagh u uren mbaapostoli  nava? Mayange ga. Sha mimi yô, er mbatyomov mbagenev uhar pase mbaapostoli nahan, kwagh u Yesu lu a kure ve ga. (Aerenakaa 1:10, 11) Mkende u lu kôndon yemen sha la tese sha igbenda kpishi ér kwagh na lu a kure ga. Bibilo yer se kwagh môm sha kwagh u Yesu shighe u kôndo yem sha la ga. Ka hange hange u se hen se fa akaa a Yesu a lu eren hii shighe u yange undu tar ne yem sha la je. Sha ci u nyi? Umbur mkaanem ma Yesu yange ôr a Peteru ér: “Gba dondon sha a Mo tsô” la. (Yohane 21:19, 22) Gba u se cii se kura tindi ne sha anshighe kpuaa tsô ga, kpa se kuran un hanma shighe cii. Gba u se kav kwagh u Orvesen wase a lu eren hegen kua ityom i i ne un sha la ve se fatyô u eren kwagh ne ye.

Akaa A Yesu A Lu Eren Hii Shighe u A Undu Tar ne La

4. Bibilo tsengapasen kwagh u una er shighe u Yesu una hide a yem sha la nena?

4 Ruamabera pase se kwagh u za hemen shighe u Yesu za nyôr sha la ga, shi a pase se gbenda u i ngohol un man mzough u hide zua vea Ter na saan saan la ga. Nahan cii kpa, Bibilo yange i tsengapasen kwagh u una er sha, shighe u Yesu una hide a yem sha ica ia lu a gba ga la. Mbayuda yange ve eren icighan iniongo igen hanma shighe, hii shighe u Mose la je zan zan va ar sha derianyom u hiihii la. Pristi u tamen yange a nyôr ken Icighankpar u Hemban Cii u tempel la a za mishi awambe a iniav mbi i naan sha Iyange i Nan Iwom la sha areki u ikyuryan la; eren kwagh ne kwa môm ken inyom. Sha iyange la pristi u tamen la yange a tile sha ityough ki Mesiya. Awashima u eren iniongo ne yô, lu sha ci u zuan a mde u asorabo. Kpa Yesu kure awashima ne sha injar i a kimbi sha ci u uumace ve zua a mde u asorabo la kwa môm maa kwagh bee je. Yange va hen ijiir i Yehova i doon tsung i i lu sha la, man ka ijiir i hemban lun icighanjiir sha won jimin cii je ne, a za na Ter na injar i nagh nagh ku ipaan la. (Mbaheberu 9:11, 12, 24) Yehova lumun injar la kpa?

5, 6. (a) Ka ikyav i nyi i tese ér Yehova yange lumun nagh ku Kristu laa? (b) Ka unô ve zough a iveren sha nagh ku Kristuu, man ve zua a mi nena?

 5 Aluer se time sha kwagh u er shighe u Yesu kôndo yem sha ica lu a gba la yô, se zua a mlumun sha mpin ne. Annongo u Mbakristu u kuman iorov 120 nahan kohol sha kpoyou u sha ken Yerusalem, maa fese nahan ihyuran, i lun er ijeverahumbe nahan va iv ken iyou i ve tema ker la cica cii. Iniombor i lun er usu nahan sen sha ityouv vev, nahan i iv ve a icighan jijingi shi ve hii u lamen ken ijô igen kposo kposo kpaa. (Aerenakaa 2:1-4) Kwagh u er ne tese ér i mar ikyurior i he, ka Iserael u ken jijingi je la, u a lu “icuwannongo” u he man “nongo u upristi mba sha inja i tor” la sha er vea er ishima i Aôndo shin tar yô. (1 Peteru 2:9) Kwagh ne tese wang ér, Yehova Aôndo lumun nagh ku Kristu ku paan uumace la. Mhee u i haa icighan jijingi sha mbahenen la lu môm ken averen a nagh ku ipaan kura va a mi yô.

6 Hii shighe la je, nagh ku Yesu ku wasen mbadondon un tar sha won cii. Sea lu ken “anikyumuile u kpeghee” u i shigh un mkurem, u una hemen vea Kristu sha la, shin sea lu ken “iyongo igen” i ia lu shin tar sha ikyev i hemen na la kpa, nagh nagh kura kua wase se. (Luka 12:32; Yohane 10:16) Ka nagh kura ku ne se lu a ishimaverenkeghen shi i den se asorabo a ase ye. Aluer se za hemen u ‘nan’ nagh kura “jighjigh,” shi se mba dondon Yesu ayange ayange yô, se fatyô u lun a imoshima i wang man ishimaverenkeghen i tenger ga.—Yohane 3:16.

7. Yesu yange hidi yemen sha yô, i na un nyi utaha, man u sue un nena?

7 Kanyi Yesu a lu eren hii shighe u yange hide yem sha la je? I na un tahav kpishi. (Mateu 28:18) Sha kpôô yô, Yehova tsua un ér a hemen tiônnongo u Kristu, man ngu eren tom ne sha dooshima man sha mimi kpaa. (Mbakolose 1:13) Er i tsengapasen nahan, Yesu ver ior mba ve kom yô ér ve nengen sha mbamgbe mba iyongo na. (Mbaefese 4:8) Ikyav i tesen yô, yange tsua Paulu ér a lu “apostoli u atôatyev,” nahan a tindi un ér a za samber a loho u dedoo sha ajiir a icaa. (Mbaromanu  11:13; 1 Timoteu 2:7) Er derianyom u hiihii la lu yemen u za been la, Yesu wuese iniongo i Kristu itiankarihiar i ken kpentar u Ashia u ken tar u Roma la, shi wa i kwagh shi kôôm i kpaa. (Mpase, ityough 2 zan zan 3) U nenge wer ka Yesu a lu Ityough ki tiônnongo u Mbakristu kpa? (Mbaefese 5:23) Aluer u soo wer u za hemen u dondon un yô, doo u ú eren kwagh sha gbenda u ijoughave man ieren i ungwan kwagh ia za hemen u lun ken tiônnongo wou yô.

8, 9. Lu tahav mbu nyi i na Yesu ken inyom i 1914 la, man doo u kwagh ne una bende a akaa a se tsuan u eren la nena?

8 Yange i seer nan Yesu tahav ken inyom i 1914 la. Ken inyom la i tsua un ér a lu Tor u Tartor u Mesiya u Yehova. Shighe u Yesu hii u hemen la, “ityav gba Sha.” Maa nyi i eree? I daa Satan man mbatyomov nav i gbihi shin tar, nahan ican hii u eren ior tsung. Akaa aa a tser uumace nyian kpishi, er ityav mbi nôngon man ifer man tswam u eren man iangev man ityartenger kua ijen nahan la, umbur se er Yesu a lu hemen sha hegen yô. Satan ngu “tor u tar ne” her, kpa “shighe na . . . kera vese ga.” (Mpase 12:7-12; Yohane 12:31; Mateu 24:3-7; Luka 21:11) Nahan cii kpa, Yesu ngu nan hanma or tar sha won cii ian i lumun hemen Na.

9 Ka hange hange u se ta ikyaa a un u a lu Tor Mesiya la. Gba u akaa a se tsuan u eren ayange ayange la cii aa tese ér se soo ser Yesu a̱ lumun se, i de lu tar u hôngorough ne u lumun se ga. “Tor u utor man Ter u uter” ne ka una kenger uumace yô, ishima na i perapera la i vihi ker shi i iv a iember hen shighe shon môm. (Mpase 19:16) Sha ci u nyi?

Ishimavihin man Iember i Tor Mesiya La

10. Ka mlu u sha marami u nyi Yesu a lu a mini, nahan kpa kanyi ka i na Orvesen wase ne ishimavihini?

10 Sha marami u Orvesen wase je, ngu or u sar sar, er Ter na nahan. (1 Timoteu 1:11) Shighe u Yesu lu shin tar la, keren ngegh ngegh shin kwagh kuman un ga ze. Nahan cii kpa, akaa nga eren shin tar nyian kpishi a aa na ishima ia de vihin un ker ga yô. Ishima vihi un ker a ukwaghaôndo mba ve senge ér  ve tile sha ityough nagh la cii je ka kwagh u myer ga. Yange tsengapasen wener: “Ka hanma or u nana kaa a Mo er, Tere! Tere! man nana nyôr sha tartor u Sha ga, saa u nan eren ishima i Terem u A lu Sha yô. Sha iyange la ior kpishi vea kaa a Mo er: Tere! Tere! Ka ken iti You man se lu . . . eren akaa a ageegh kpishi kpaa gaa? Tsô Me kaa a ve Mer: Mayange je M ngu a fa ne ga, yem nen heen kera, ne mbavendanatindi mban.”—Mateu 7:21-23.

11-13. Alaghga a kpiligh mbagenev iyol a mkaanem ma Yesu una va ôr a mba ve lu eren “akaa a ageegh kpishi” ken iti na la sha ci u nyi, nahan kpa er nan ve ishima i vihi Yesuu? Tese ikyav.

11 Ior kpishi nyian, mba ve kaan ér ve mba Mbakristu la mkaanem man ma a kpiligh ve iyol. A er nan ve Yesu una ôr mkaanem mara a ior mba ve eren “akaa a ageegh kpishi” ken iti na laa? Ucôôci mba Mbakristu mba aiev na ior uiyua shi wase mbaatsanev shi maa ayouacii kua imakeranta, shi ve er ityom i ageegh igen kpishi kpaa. Cii man se kav er i hii ve Yesu a vihi ishima a ve yô, se time sha injakwagh ne ve.

12 Gba u ter man ngô ugen vea za zende. Er i lu u vea za zende ne vea mbayev vev ga yô, ve kaa a kwase ugen ér a nengen sha mbayev vev. Ve pase kwase la kwagh u ve soo ér a̱ er la wang. Ve kaa a na ér: “Nengen sha mbayev asev. Naan ve kwaghyan, shi nenge wer mba tsembelee, shi ve de vihin iyol ga.” Kpa mbamaren mban mba za hidi zende la yô, ve nenge mbayev vev kande ijen kpishi, nahan kpiligh ve iyol. Mba côu côu shi mba uange, shi ve kôr kunya kpishi. Mbayev mbara mba vaan a kwase la, kpa a ungwa ve her ga. Sha ci u nyi? Sha ci u a unde sha jande ngu kiren uwindou. Ishima i vihi mbamaren mbara kpishi, nahan ve pine un ér a pase kwagh u a lu zan hemen yô. Kwase la kaa ér: “Nenge nen akaa a m er cica cii ne! Uwindou mban engem gaa? M sôr akaa a a vihi sha iyou yen ne kpaa, m er hanma kwagh cii sha ci wen!” Ishima ia gba mbamaren mbara shimi je he? Mayange ga! Ka akaa a yange ve kaa a na ér a̱ er la ga; ve soo ér a̱ nenge sha mbayev vev tseegh. Er kwase la a ongo kwaghwan ve la ga yô, ishima vihi ve a na kpishi je.

 13 Mbakristu mba aiev er kwagh vough er kwase la nahan. Yesu yange wa mbatomov nav kwagh ér ve koson ior nav ken jijingi sha u tesen ve akaa a mimi a ken Mkaanem ma Aôndo la, shi ve wase ve ve lu wang ken jijingi kpaa. (Yohane 21:15-17) Nahan cii kpa, Mbakristu mba aiev kura tindi ne ga je kunya kôr. Ve de ijen i ken jijingi kôr ior shi ve tsume a ior sha atesen a aiegh shi ve wase ior u fan akaa a mimi a ken Bibilo aa a lu hange hange la ga. (Yesaia 65:13; Amoshi 8:11) Iniôngon i ve lu nôngon ér tar ne u seer doon la kpa mayange ia fatyô u nan ve ishô sha ihyembeato ve i sha apera ne ga. Kera je kpa, tar u Satan ne ngu er ya u i ne zwa ér i hembe un kera nahan! Mkaanem ma Aôndo pase wang ér ica a gba ga tsô a tim tar u Satan ne kera.—1 Yohane 2:15-17.

14. Ka tom u nyi u lu nan Yesu msaanyol nyiana?

14 Sha vegher ugen di yô, Yesu ka una gema ashe sha una kenger shin tar ve una nenge a ior umiliôn imôngo vea eren tom u geman ior hingir mbahenen, u yange wa mbadondon un cii ve mase yemen sha la nahan, i doo un kpishi. (Mateu 28:19, 20) Nenge i lu kwagh u civirigh kpishi u eren kwagh u una na a saan Tor Mesiya iyol la sha wono! De se kange nen ishima, se gba nen uwer u wasen “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la ga. (Mateu 24:45) Nongo u Mbakristu mba i shigh ve mkurem mba ve lu wanakiriki shon ne ungwa kwaghwan u Yesu, nahan ve hemen ken tom u pasen kwaghaôndo la shi mba nan iyôngo i Kristu kwaghyan vough vough kpaa. Mba er mbahemenev mba Mbakristu mba aiev nahan ga.

15, 16. (a) Yesu nenge dooshima u a ban nyian kpishi ne nena, man er nan ve se fe nahana? (b) Kanyi i ne ve ishima i vihi Yesu a Mbakristu mba aieve?

15 Se fa keng je ser Tor wase ka una nenge er dooshima a ban shin tar kpishi nyian nahan ishima i vihi un ker. Se umbur er Mbafarishi yange ve tam a Yesu sha ci u ngu been ior angev sha Iyange i Memen yô. Asema ve yange cighir, nahan ve nômbo ikyôr eren ishima ve, je yô ve hingir u suur sha mpase ve u ve pasen Tindi u Mose shami ga la kua atindi a ior kpaa. Iangev mbi Yesu been ior la va ior a mbamtsera kpishi. Shin er  uivande mba Yesu eren la va ior a msaanyol man mmemshima, shi taver jighjigh ve u nan nahan kpa, kwagh ne gba Mbafarishi kwagh cuku ga. Lu Yesu a ve nena? Sha shighe ugen la a kenger “sha a ve a iyugh, ishima lu vihin Un sha ci u asema a ve a cighir yô.”—Marku 3:5.

16 Nyian ne, Yesu ngu hemban nengen a akaa a ‘nan un ishimavihin.’ Er aeren a uter man atesen a a zough sha Ruamabera ga la, a gbe Mbahemenev mba Mbakristu mba aiev kwagh yum yô, kwagh la pir ve ashe. Heela tseegh ga, ishima ka i vihi ve sha mpase u i lu pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo la. Sha ajiir kpishi sha tar, mbahemen mbaadua ka ve tuur ior ken ityô ér ve tôv Mbakristu, mba ve lu nôngon a ishima i môm ér vea pase loho u Yesu pase la a ican kpoghuloo. (Yohane 16:2; Mpase 18:4, 24) Kwagh ugen yô, ashighe kpishi mbahemen mbaadua mban ka ve taver ior vev asema ér ve za ityav, ve za wua mbagenev, inja er ieren la doo Yesu Kristu nahan!

17. Mbadondon Yesu mba mimi ve na saan un iyol nena?

17 Kpa hide mbadondon Yesu mba mimi, mba ve nôngon sha u vea tese mbawanndor a ve dooshima la yô, kwagh ve ngu kposo. Ka a hendan a ve je kpa, ve pasen “ior cii” loho u dedoo her, er Yesu nahan. (1 Timoteu 2:4) Shi dooshima u ve lu a mi hen ayol a ve la kpa ngee kpishi; ka ikyav i vesen i i fe ve a mi je la. (Yohane 13:34, 35) Er ve tesen Mbakristu mbagenev dooshima shi ve ne ve icivir shi ve tesen ve ér ve gba kwagh yô, ka ve ve lu dondon Yesu jighilii ye. Nahan ve na saan Tor Mesiya iyol!

18. Kanyi ka i za Orvesen wase iyolo, nahan kpa se er ishima na nena?

18 Shi se umbur nen ser mbadondon Orvesen wase ka vea yina ishima, vea de dooshima ve hen Aôndo una ndôhôr shi vea de u civir Aôndo nahan, ka i za un iyol kpishi je. (Mpase 2:4, 5) Nahan kpa, mba ve taver ishima zan zan mkur yô, a doo Yesu a ve. (Mateu 24:13) Sha nahan yô, se umbur nen tindi u Kristu ne hanma shighe cii. A kaa ér: “Dondo sha a Mo.” (Yohane 21:19) De se time nen sha averen agen a Tor Mesiya una va mba ve taver ishima zan zan mkur la a mi yô.

 Mbatomov mba Tor Mba Jighjigh Mbara Vea Za Hemen u Zuan a Averen

19, 20. (a) Aluer se mba dondon Yesu yô, se zua a averen a nyi hegene? (b) Aluer se mba dondon Kristu yô, kwagh ne una wase se se kure isharen yase i lun a “Ter u Tsôron” la nena?

19 U dondon Yesu la ka gbenda u se fatyô u zuan a averen a mimi hegen je yô. Aluer se lumun Kristu ser ngu Orvesen wase shi se mba dondon gbendatesen na kua ikyav na i yange ver la yô, se zua a akaainjaa a ior tar sha won cii ve keren kpa ve zuan a mi ga la. Se lu a tom u dedoo u ua na uma wase una lu a inja yô, shi se lu ken tsombor u mbananjighjigh, mba dooshima u mimi a magh ve imôngo la, shi se lu a imoshima i wang man bemshima kpaa. U ngeen kwagh ga yô, uma wase una lu sar sar shi se zua a mkom kpaa. Averen agen kpa nga a se zua a mi yô.

20 Yehova na Yesu ér a lu “Ter u tsôron” sha ci u mba ve lu a awashima u va lun uma gbem sha won shin tar la. Yesu kar tile sha ityough ki ter u uumace, Adam, u yange va ônov nav ahenge je cier iyol la. (Yesaia 9:6, 7) Aluer se lumun Yesu ser ngu “Ter [wase] u tsôron” yô, se lu a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won. Heela tseegh ga, se hemba lun kôôsôô a Yehova Aôndo cii. Er se hen nahan, u nôngon ser se dondo ikyav i Yesu hanma iyange la ka gbenda u hemban doon cii u se kura tindi u ken Mkaanem ma Aôndo ne yô, a kaa ér: “Lu nen mbakaven Aôndo er ônov mba doon ishima nahan.”—Mbaefese 5:1.

21. Mbadondon Kristu vea mondo iwanger ken tar u ú we ime ne nena?

21 Aluer se mba kaven Yesu man Ter na, Yehova yô, se mba a ian i icivirigh kpen kpen. Se fatyô u mondon iwanger i i wanger tsembelee yô. Ken tar u ú lu ken angôgh ime, u Satan a lu tsughun ior ubiliôn imôngo, shi ve lu dondon aeren a na ne, se mba se lu dondon Kristu yô, se mba mondon iwanger i hemban wanger cii, ka iwanger i atesen a mimi a ken Ruamabera man aeren a dedoo a Mbakristu man msaanyol  u mimi man bem u mimi kua dooshima u mimi kpaa je la. Kwagh ugen yô, se seer kporom a Yehova, man ka kwagh u a lu awashima u vesen u hanma orumace je ne.

22, 23. (a) Ka averen a nyi mba ve ze hemen u dondon Yesu sha mimi la vea zua a mi ken hemene? (b) Gba u se kange ishima ser se er nyi?

22 Shi hen sha kwagh u Yehova a soo ér una er sha ci wou ken hemen sha ikyev i Tor Mesiya la. Ica ia gba ga tsô Tor la una nôngo ityav mbi perapera a botar u Satan ne. Yesu una hemba ityav mbira kpee! (Mpase 19:11-15) A been yô, Kristu una hii Hemen na u Anyom Dubu la sha tar. Gomoti na u sha la una va a averen a nagh ku ipaan kura sha hanma orumace u nan  til sha jighjigh yô, nahan kure kure tsô mbajighjigh mbara cii vea hingir vough. Nenge er aluer kera ka u ú gba angev ga, shi u bee iyol ga shi u lu gbong gbong, shi u lu eren tom u geman tar ne hingir paradiso saan saan vea tsombor u uumace u lun ken mzough la ve a lu u yô! Anyom Dubu la a been yô, Yesu una hide a hemen una na Ter na. (1 Mbakorinte 15:24) Aluer u za hemen u dondon Kristu sha mimi yô, u zua a iveren i kpilighyol, i í gande u henen sha mi yô; ka iveren i lun ken mlu u “engem u lun a ikyangenev ga u ônov mba Aôndo” je la! (Mbaromanu 8:21) Mimi yô, se zua a averen a Adam man Ifa lu a mi kpa ve ta kera la cii. Er se hingir ônov mba Yehova mba nomso man mba kasev yô, a wanger se sha hôngor u isholibo i Adam la gbem sha won. Sha kpôô yô, “ku ua kera lu ga.”—Mpase 21:4.

23 Umbur wanyekwaor u lun a inyaregh u se er kwagh na ken Ityough 1 la. Yange venda mlehe u Yesu lôhô un ér: “Va dondo sha a Mo” la. (Marku 10:17-22) Mayange de eren kwagh nahan ga! Lumun mlehe u Yesu a lehe u ne saan saan shi tese gbashima sha mi kpaa. Kange ishima wer u taver ishima, u za hemen u dondon Orkuranilev u Dedoo la ayange ayange man anyom anyom kpaa, nahan lu uma nenge er ken masejime yô, una kure mbaawashima mba Yehova cica cii sha gbenda u doon tsung yô.