Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 8

Ior mba Lun Wang Doo Aôndo Ishima

Ior mba Lun Wang Doo Aôndo Ishima

“Or u wang kpaa, U tese nan iyol You er U lu wang yô.”—PASALMI 18:26.

1-3. (a) Ngô ka nan sôr wan u nan iyol tsembelee sha ci u nyi? (b) Yehova soo ér mbacivir un ve lu wang sha ci u nyi, man kanyi ka i na ve se soo u lun wang na?

NGÔ ugen ngu sôron wan na iyol ér vea za mape. A ôô un iyol tsembelee shi a hua un akondo a injaa kpaa. Ngô ne fa ér mlu u tsembelee ngu hange hange sha ci u mkpeyol u or. Shi a fa je ér mluashe u wan ve ne una na ior vea wuese ve gayô vea puu ve.

2 Yehova, Ter wase u sha la kpa soo ér ior nav ve lu wang. Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Or u wang kpaa, U tese nan iyol You er U lu wang yô.” * (Pasalmi 18:26) Se doo Yehova ishima;  a fa ér aluer se mba wang yô a hemba kpen se iyol. Shi er se lu Mbashiada nav yô, a soo ér mlu wase a na ior ve ôr akaa a dedoo sha iyol na. Sha kpôô yô, mluashe wase u wang man inja yase i dedoo ia va a icivir sha Yehova man sha icighanti na, ia laha un a laha ga.—Esekiel 36:22; 1 Peteru 2:12.

3 Er se fe ser ior mba lun wang doo Aôndo ishima yô, se kpa se soo u lun wang. Se soo ser gbenda u se eren uma la u na un icivir sha ci u a doo se ishima. Shi se soo u lun ken dooshima na kpaa. Se time sha ityôkyaa i i gbe u se lu wang yô man inja i u lun wang man kwagh u se er ve se lu wang yô. Kwagh ne una wase se se fa aluer ajiir nga a i gbe u se sôr inja yô.

GBA U SE LU WANG SHA CI U NYI?

4, 5. (a) Kanyi i lu ityôkyaa i vesen i i gbe u se lu wang na? (b) Se mba nengen a mlu u wang u Yehova ken akaa a a gbe la nena?

4 Gbenda môm u Yehova a hemen se yô ka sha u veren se ikyav. Sha nahan yô, Mkaanem nam wa se kwagh ér “lu nen mbakaven Aôndo.” (Mbaefese 5:1) Ityôkyaa i vesen i i gbe u se lu wang yô, ka i je ne: Yehova, Aôndo u se civir la ngu wang a acôghor iyol shio shi ngu icighan sha hanma gbenda cii.—Levitiku 11:44, 45.

5 Se mba nengen a mlu u wang u Yehova la ken akaa a a gbe la, vough er se nengen a aeren a na agen man igbenda na nahan. (Mbaromanu 1:20) I er tar tsembelee ér u lu ya u uumace. Yehova er akaa a a kiren ahumbe kua mngerem ma shin tar yô. Akaauma agen ka a gema ihyôghônov mbi bov mbi hingir akaa a a fatyô u wasen se yô. Ashighe agen mbatôvonakaa ka ve kura akaauma a a ndahar kpishi ne agen ve za haa sha ajiir a mkurem ma peturuu ma hee inya kpishi yô shin ajiir agen a uumace ve hee ihyôghonov mbi bov ér a kire ajiir shon. Sha mimi yô, mlu u wang ngu Yehova “U A gbe tar” la a inja kpishi. (Yeremia 10:12) Nahan se kpa doo u una lu se a inja.

6, 7. Tindi u Mose la yange tese ér gba u mbacivir Yehova vea lu wang nena?

6 Ityôkyaa igen i i gbe u se lu wang yô, ka sha ci u Yehova,  Tor u Uhembancii la soo ér mbacivir un ve lu wang. Ken Tindi u Yehova na Mbaiserael la, mlu u wang lu kwagh u a fatyô u paven un veren kposo a mcivir u Aôndo ga. Tindi la yange tese ér sha Iyange i nan Iwom yô, pristi u tamen a̱ ôô iyol kwa har, i de lu kwa môm tseegh ga. (Levitiku 16:4, 23, 24) Upristi mbagenev mba eren tom ken tempel di yange i gba u vea ôô ave kua angahar cii ve vea na Yehova nagh ye. (Ekesodu 30:17-21; 2 Kroniku 4:6) Tindi ne yange tese akaa 70 a yange a na ve or lu wang ga, nahan i venda ér nana de ve pe ior ve lu ga yô. Oriserael yange nana lu wang ga yô, i lumun ér nana nyôr iyol ken mcivir ga; ashighe kpishi or a per tindi ne yô, i wua nan. (Levitiku 15:31) Or yange nana lu wang ga shi nana kura tindi u ôôn iyol shi kiren akondo la ga yô, i “dugh nan ken ior kera.”—Numeri 19:17-20.

7 Se mba sha ikyev i Tindi u Mose la nyian ga, nahan kpa tindi la wase se u fan gbenda u Aôndo a nengen akaa yô. Tindi la tese se ér yange gba u mbacivir Aôndo vea lu wang. Zan zan hegen kpa, Yehova gema ga. (Malaki 3:6) Saa se lu ‘wang a acôghor iyol ga’ ve Yehova una lumun a mcivir wase ye. (Yakobu 1:27) Sha nahan yô, gba u se fa kwagh u Yehova a soo hen a vese yô.

U LUN WANG SHA ISHIGH KI AÔNDO LA WA NYI MAN NYI KERE?

8. Yehova soo ér se lu wang sha nyi igbenda?

8 Ka a ôron kwagh u lun wang ken Bibilo yô, i lu mlu u wang u sha iyol tseegh ga. U lun wang sha ishigh ki Aôndo la wa hanma vegher u uma wase cii ker. Yehova soo ér se lu wang sha avegher a anyiin ne: Ken mcivir wase man sha aeren a ase man mbahemen asev kua sha iyol. De se time sha avegher ne cii, se fa kwagh u i gbe u se er yô.

9, 10. Kanyi i lu mcivir u wang-na, man Mbakristu mba mimi mba palegh nyi?

9 Mcivir u wang. Inja i mcivir u wang yô, ka u nungwan mcivir u mimi vea mcivir u aiegh ga. Zum u Mbaiserael  mough ken tar u Babilon u hiden ken tar ve la, Aôndo wa ve kwagh ér: “Due nen ken ijiir la kera, de benden nen ma kwagh u hôngorough ave ga; . . . wanger nen ayol a en.” (Yesaia 52:11) Ityôkyaa i vesen i Mbaiserael lu hiden ken tar ve yô, lu sha u va hiden hiin mcivir u Yehova. Yange gba u mcivir la una lu wang, vea hôngor un sha atesen man aeren a lahan Aôndo a kwaghaôndo u Mbababilon ga.

10 Nyian kpa, gba u se Mbakristu mba mimi se ver ishima sha er se hôngor ayol a ase sha mcivir u aiegh ga yô. (1 Mbakorinte 10:21) Gba u se lu tsevaa sha kwagh ne, sha ci u atesen a kwaghaôndo u aiegh kase se wa atô. Ken ityar igen kpishi atesen man uiniongo mba ior ve eren kpishi gba zua sha atesen a kwaghaôndo u aiegh, er ityesen i kwagh ngu ken iyol i or u a waren ku la nahan. (Orpasenkwagh 9:5, 6, 10) Mbakristu mba mimi mba palegh atesen a kwaghaôndo u aiegh. * Mayange se lumun ser mbagenev ve kighir se se undu mcivir u wang u Bibilo i tese se la ga.—Aerenakaa 5:29.

11. U lun wang sha aeren la wa nyi man nyi kere, man ka hange hange u se lu wang sha aeren sha ci u nyi?

11 Aeren a wang. U lun wang sha aeren la wa u palegh hanma gbenda u eren idya cii. (Mbaefese 5:5) Ka hange hange u se lu wang sha aeren ase. Er se va nenge ken ityough ki sha 9 ki takerada ne nahan, aluer se soo u lun ken dooshima u Aôndo yô, gba u se ‘yevese idya.’ Mbaidyarev mba ve vende u geman asema yô, “vea ya dyako u tartor u Aôndo . . . ga.” (1 Mbakorinte 6:9, 10, 18) Sha ashe a Aôndo yô, ambaaior angan nahan ka “mba kwagh ve a ndôhôr ishima” yô. Aluer ve wanger aeren a ve ga yô, “kwar ve [ua lu] . . . ku u sha uhar” la.—Mpase 21:8.

12, 13. Mbamhen asev ka ve mgbegha se u eren kwagh nena, man se er nan ve se lu wang sha aerene?

12 Mbamhen mba wang. Ka mbamhen asev ka ve mgbegha se ve se er kwagh ye. Aluer se de mbamhen mba bov ya tor  ken ishima yase yô, se ngôôr eren ieren i hôngorough ga. (Mateu 5:28; 15:18-20) Kpa aluer se iv ishima yase a mbamhen mba wang yô, ishima ia mgbegha se u eren akaa a lun wang. (Mbafilipi 4:8) Se er nan ve mbamhen asev vea lu wang na? Gba u se palegh u eren iemberyolough i ia hôngor a mbamhen asev yô. * Heela tseegh ga, gba u se ivin asema ase a mbamhen mba wang sha u henen Mkaanem ma Aôndo hanma shighe.—Pasalmi 19:8, 9.

13 Aluer se soo u lun ken dooshima u Aôndo yô, ka hange hange u se lu wang ken mcivir wase man sha aeren a ase shi mbamhen asev kpa vea lu wang. Ityouv mbigenev ken takerada ne hemba ôron kwagh u mlu u wang sha avegher a i ter sha heen ne. De se time ase nen sha vegher u sha unyiin la vighe vighe ken ityough kin—ka mlu u wang u sha iyol je la.

SE LU WANG SHA IYOL NENA?

14. Doo u kwagh a gba mbagenev sha kwagh u tsembelee wasee?

14 U lun wang sha iyol la wa u eren a iyol yase tsembelee kua ikyasen yase kpaa. Doo u kwagh a gba mbagenev sha kwagh u tsembelee wasee? Hen mbacivir Yehova yô, kape i lu je la. Er se vande ôron nahan, Yehova soo ér se lu wang sha iyol sha ci u mkpeyol wase tseegh ga, gadia mluashe wase una tese imba Aôndo u a lu yô. Hide hen sha ikyav i se tese ken mhii u ityough kin la. Aluer u nenge a wanye u kpuaa u hanma shighe yô nan lun côv côv, mayange nan engem ashe ga nahan, u yem henen ambaaior a mbamaren mba nan ve lu la ga he? Se soo ser mluashe wase shin ieren yase i va a ilyahan sha Ter wase u sha la shi i pande icivir i loho u se pasen la kpaa ga. Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Se mba nan ityôkwagh i nôngon gbev sha ma gbenda môm je ga, sha u i̱ de teren tom wase sha kwagh u dang ga yô, kpa se mba pasen ayol a ase ken akaa cii je er se lu mbatomov  mba Aôndo yô.” (2 Mbakorinte 6:3, 4) Sha nahan yô, se lu wang sha iyol nena?

15, 16. Mlu u tsembelee wa nyi man nyi kere, man doo u akondo ase aa luun nena?

15 Mluashe wase man mkpeyol wase. Ityar ngi a aeren kposo kposo shi igbenda i zuan a inyaregh nengen sha tsombor kpa kaha. Nahan kpa, se cii se fatyô u zuan a icahur man mngerem ma maa kuma se u ôôn iyol sha er se vea mbayev asev se luun tsembelee hanma shighe yô. U lun tsembelee la kua u ôôn ave sha icahur man sha mnger cii ve yan kwagh ye man shighe u se ze ken ihyungwa yô, kua shighe u se kor wanye akôngo kpaa. Ave a ôôn sha icahur man sha mnger la ka a yange angev u kôron se fele fele, shi a war uma wase je kpaa. Kwagh ne ka a yange u samber a mbaanyingôr mba nan iangev mbi bov mbara nahan a wase ior u palegh iangev kpishi. Ken ityar i ior ve fe lun a ahungwa akôngo ga yô, ior ka ve time ihungwa, ve za akôngo  shimi maa ve daa ve cir, vough er i eren ken tar u Iserael sha ayange a tsuaa la nahan.—Duteronomi 23:12, 13.

16 Akondo ase kpa doo u se kiren a hanma shighe sha er aa luun sha ashe tsembelee yô. Saa Orkristu nana lu a akondo a taver ishe shin a a sember duen la keng keng ga, kpa doo u aa luun sha ashe tsembelee shi aa luun akuma akuma kpaa. (1 Timoteu 2:9, 10) Ape se lu cii kpa, se soo ser mluashe wase a na ‘ityesen i Aôndo Oryiman wase i hingir kwagh u hweegh.’—Titu 2:10.

17. Doo u ya wase una lu sha ashe tsembelee kua ikyasen yase sha ci u nyi?

17 Ya wase man ikyasen yase. Ya wase una lu u i maan un sha hwe shin sha ishe-taver keng ga kpa, doo u se nôngo sha afatyô wase cii se sôron un a luun tsembelee hanma shighe. Shi aluer se mba a kwaghhendan man se mba ze mkombo a mi shi se mba dugh kwaghpasen a mi yô, doo u una luun tsembelee ken won man ken atô cii. Doo u se umbur ser ya wase ka una lu sha ashe wang shi ikyasen yase kpa ia lu tsembelee yô, kwagh ne a lu shiada u dedoo sha kwagh u Aôndo u se civir la. Gadia se mba tesen ior ser Yehova ka Aôndo u wang shi una “tim mba ve lu vihin tar la,” shi se mba pasen ser Tartor u Aôndo ua gema tar ne ua hingir paradiso. (Mpase 11:18; Luka 23:43) Sha kpôô yô, se soo ser mluashe u ya wase man ikyav yasev mbi tese ér hegen je kpa se mba a aeren a wang a se va lu a mi ken tar u he u u lu van la yô.

U lun wang sha iyol la wa u eren a iyol yase tsembelee kua ikyasen yase kpa ker

18. Se wa ikyô sha Iyou i Tartor yase nena?

18 Ijiir yase i mcivir. Yehova doo se ishima, nahan se mba eren a Iyou i Tartor yase sha icivir, gadia ka i i lu ijiir i mcivir u mimi hen ningir u i lu her la ye. Se soo ser mbahev vea va mkombo ken Iyou i Tartor yô, ve nenge er ijiir i se nyer mkombo her la i doo ashe yô. Aluer se soo ser Iyou i Tartor shon i engem ashe hanma shighe cii yô, gba u se nengen sha i tsembelee shi se sôron i hanma shighe. Se mba tesen icivir sha Iyou i Tartor yase sha u eren a i tsembelee er se fetyô la cii. U nan iyol yase ser se wase u esen ijiir i se civir Aôndo her  shi ‘sôron’ i la ka ian i icivirigh kpen kpen. (2 Kroniku 34:10) Zum u se ze mkohol hen Iyou i Mkohol shin ma ijiir igen i i eren mbamkohol mba kiriki shin mba vesen her kpa doo u se er a i tsembelee.

SE WANGER NEN AYOL A ASE SHA AEREN A HÔNGOROUGH

19. Aluer se soo u lun wang sha iyol yô, gba u se palegh nyi, man Bibilo wase se sha gbaa ne nena?

19 Aluer se soo u lun wang sha iyol yô, gba u se palegh aeren a hôngorough, er taav u man, man msôrom ma man kpishi kua u man mcimbim ma bov shin mcimbim ma garen ityough ker nahan. Bibilo ter aeren a hôngorough man anza a dang a a ngee nyian ne sha ati ati ga, kpa ngi a atindiakaa a a wase se u fan mnenge u Yehova sha ambaakaa ne yô. Er Yehova a doo se ishima shi se fe mnenge na sha akaa yô, se mba eren akaa a una lumun a mi yô. De se time sha atindiakaa a ken Bibilo ataan.

20, 21. Yehova soo ér se wanger ayol a ase sha aeren a nyi, man ka ityôkyaa i nyi se lu a mi i dondon kwaghwan nee?

20 ‘Ne mbadoon mo ishima, er se lu a uityendezwa mban yô, se wanger nen ayol a ase sha hanma kwagh u hôngorough u ken iyol kua ken jijingi cii, se sôr nen mtsegh wase, a̱ hingir vough sha mcie u cian Ter la.’ (2 Mbakorinte 7:1) Yehova soo ér se wanger ayol ase sha aeren a aa hôngor se shi aa vihi mbamhen asev la. Sha nahan yô, doo u se palegh aeren a se fe ser aa fatyô u vihin se iyol kua mhen wase la.

21 Bibilo na se ityôkyaa i dedoo i i gbe u se “wanger . . . ayol a ase sha hanma kwagh u hôngorough” yô. Aluer u nenge yô, i hii 2 Mbakorinte 7:1 ér: “Er se lu a uityendezwa mban yô.” Ka uityendezwa mba nyi? Ken avur a ken ijime la, Yehova er ityendezwa ér: “Mo Me rumun ne, Me lu Ter wen.” (2 Mbakorinte 6:17, 18) Nenge ase yô: Yehova tôndo zwa ér una kura u shi u doo un ishima vough er wan ka a doo ter u nan ishima nahan. Kpa saa u wanger iyol you “ken iyol man ken jijingi”  ve Yehova una kure uityendezwa mban sha a we ye. Nahan aluer se de ser ma ieren i hôngorough i yange se u yan ikyar kangenaa a Yehova yô, a lu ibumegh jighilii!

22-25. Ka akaawan a Bibilo a nyi aa wase se se palegh aeren a hôngorougho?

22 ‘Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii.’ (Mateu 22:37) Yesu kaa ér ka tindi u vesen ken atindi cii je ne. (Mateu 22:38) Yehova kuma u una doo se ishima a ishima yase cii. Aluer Yehova doo se ishima a ishima yase cii man a uma wase cii man a mfe wase cii yô, se palegh aeren a aa pande ayange a uma wase shin aa vihi mhen u Aôndo a ne se la.

23 ‘Ka [Yehova] je A ne uumace cii uma man iôôn kua akaa cii ye.’ (Aerenakaa 17:24, 25) Uma ka iyua i Aôndo a ne se yô. Un u a ne se iyua i uma ne doo se ishima nahan se soo u tesen icivir sha iyua ne. Se mba palegh aeren a aa vihi se iyol la, gadia se fa ser aeren a ngera nahan tese ér se wa ikyo sha iyua i uma i Aôndo a ne se la ga.—Pasalmi 36:9.

24 ‘Or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.’ (Mateu 22:39) Ashighe kpishi aeren a hôngorough nga a bende a or u nan eren a la tseegh ga, nga a bende a mba ve we ndor a nan la kpaa. U tesen ikyav yô, aluer or u nan me taav ga nan ngu kuran mnyim ma taav u orgen nan lu man yô, ma a bura nan. Or u nan eren akaa a aa vihi mbawanndor a nan iyol yô, nan ngu dondon tindi u Aôndo a we ér mbawanndor a vese ve doo se ishima la ga. Shi ieren i nan la ia tese ér Aôndo doo nan ishima ga.—1 Yohane 4:20, 21.

25 ‘Ungwan imo i mbatarev man mbautahav man mba ve nengen sha akaa’ la. (Titu 3:1) Ityar igen wa tindi ér or a de lun a mcimbim magen ga, nahan aluer or ngu a mi yô, nan ngu peren tindi u tar shon. Er se lu Mbakristu mba mimi yô, doo u se lu a mcimbim ma gomoti a vende ér or a de lun a mi ga la ga.—Mbaromanu 13:1.

26. (a) Aluer se soo u lun ken dooshima u Aôndo yô, se er nyi? (b) U lun wang sha ishigh ki Aôndo la ka gbenda u uma u hemban doon cii sha ci u nyi?

 26 Aluer se soo u lun ken dooshima u Aôndo yô, gba u se lu wang sha akaa kpuaa tseegh ga kpa se wang sha hanma gbenda cii. U den aeren a hôngorough shi palegh a la ka kwagh u taver kpishi, kpa ka kwagh u hemban se ga. * Sha mimi yô, ma gbenda u uma môm hemba u lun wang ga, gadia Yehova tesen se kwagh u una lu se a inja yô. (Yesaia 48:17) U hemban cii yô, aluer se mba wang yô, se zua a mkom, gadia se fa ser se mba eren kwagh u nan Aôndo u a doo se ishima la icivir, sha nahan yô se za hemen u lun ken dooshima na.

^ par. 2 Ishemberti i ken zwa Heberu i i gem ér “wang” ne ngi ôron kwagh u lun wang sha iyol man sha ieren man ken mcivir wase kpaa.

^ par. 12 Ityough ki sha 6 ki takerada ne pase se er se fatyô u tsuan iemberyolough i dedoo yô.

^ par. 26 Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “M Nôngon Mer Me Er Kwagh u Vough Kpa?” la, ngu sha peeji 94, kua u a lu sha peeji ne, a lu a itinekwagh ér “Aôndo yô, Fe Akaa cii Ityô” la.

^ par. 67 Ka iti na kpôô kpôô ga.