Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 16

Hendan a Diabolo man Ayom a Na

Hendan a Diabolo man Ayom a Na

“Hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.” —YAKOBU 4:7.

1, 2. Shighe u eren batisema ka shighe u iemberegh sha ci u unô?

ALUER u civir Yehova anyom imôngo hegen yô, ka keng u ungwa akaaôron a batisema kpishi sha mbamkohol asev mba kiriki man mba vesen. Wea ungwa akaaôron ne acin imôngo kpa, hanma kwa u ka wea ungwa kwaghôron ne shi wea nenge ior mba ve tem sha igbur i sha hemen la vea mough a tile shisha, sha u nan ayol a ve ér i er ve batisema nahan, i saan we iyol je i zua ga. Hen shighe la ka i saan ior mba ve lu her la cii iyol, ve kure ave sha iember. Alaghga ka wea nenge ior mbagenev kpa vea ta ikyaa a Yehova nahan, mliam ma iemberegh ma iv u ken ashe poo. Ka i saan se cii iyol hen shighe la kpen kpen!

2 Alaghga se nengen a eren ior batisema hen ningir wase acin kpuaa tseegh ken inyom, kpa mbatyomov mba shaav yô, mba nengen batisema u eren hanma shighe cii. Nenge ase er ka vea nenge ior udubu imôngo sha tar cii vea dondo vegher u nongo u Yehova u shin tar la ken hanma kasua ve, ‘m-ember a lu Sha’ yô. (Luka 15:7, 10) Sha mimi yô, mbatyomov ka vea nenge ior vea seer sha nongo ne nahan i doo ve kpishi!—Hagai 2:7.

DIABOLO “NGU ZENDEN ER BEGHA U TAN KUME NAHAN”

3. Satan ngu zenden er “begha u tan kume nahan” sha ci u nyi, man a soo u eren se nyi?

3 Nahan kpa, ujijingi mbagenev mba mba ka vea nenge  ior vea eren batisema nahan vanger a puur ve ker kpishi yô. Satan man azôv a na ka vea nenge ior udubu imôngo vea gema ijime a tar u ifer ne nahan i doo ve ga cii. Ka i doo ve ga sha ci u Satan yange ta ave vanger ér orumace môm kpa nana civir Yehova ér a doo nan ishima sha mimi ga, shi aluer or tagher a imeen yô, nana kera civir Yehova ga. (Yobu 2:4, 5) Nahan hanma kwa u or ka nana tsegha iyol i nan sha ci u Yehova yô, nan tese ér kwagh u Satan yange ôr la ka aie. Ka inja er hanma kasua yô, ior udubu imôngo ka ve na Satan a va ahenge nahan. Kape i lu ve a lu “zenden er begha u tan kume nahan, keren or u una ya” je la. (1 Peteru 5:8) “Begha” ne soo u kôron se yan ken jijingi sha er se vihi mlu wase vea Aôndo shin se kera ya ikyar a na ga yô.—Pasalmi 7:1, 2; 2 Timoteu 3:12.

Hanma kwa u or tsegh iyol i nan shi nan er batisema yô, nan tese ér kwagh u Satan yange ôr la ka aie

4, 5. (a) Yehova yange Satan u aren a vese sha igbenda i vesen ihiar i nyi? (b) Orkristu u mimi nana fatyô u lun a vangertiôr ér nyi?

 4 Er se lu a orihyom u cieryol nahan kpa, ityôkyaa ngi i se cia un se nyôr inya ga. Sha ci u nyi? Sha ci u Yehova yange “begha u tan kume” ne u aren a vese sha igbenda i vesen ihiar. Igbenda shon yô kanyi? Hiihii yô, Yehova tsengaôron ér “zegeikpelaior” i Mbakristu mba mimi ia war “zegecan” u a lu van la. (Mpase 7:9, 14) Kwaghôron u Aôndo gbe inya ga. Nahan Satan iyol na kpa fa ér una fatyô u eren ior mba Aôndo cica cii kwagh ga.

5 I pase gbenda u sha uhar la ken mkaanem ma mimi ma profeti Asaria, u ngise civir Aôndo sha jighjigh ôr ne. A kaa a Tor Asa ér: “TER ngu a ven, er ne lu a Na yô.” (2 Kroniku 15:2; 1 Mbakorinte 10:13) I ôr kwagh u ior kpishi ken Bibilo u a tese ér ma shighe môm kpa Satan fatyô u kôron mbacivir Aôndo mba tsuaa mba ve lu ikyua a Aôndo la ga yô. (Mbaheberu 11:4-40) Nyian kpa, aluer Orkristu ngu ikyua a Aôndo yô, nana fatyô u hendan a diabolo shi hemban un je kpaa. Mkaanem ma Aôndo kaa a vese ér: “Hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.”—Yakobu 4:7.

‘SE MBA NÔNGON ITYAV A UJIJINGI MBA AFEREV MBA SHA AJIIR A SHA’

6. Satan te num sha Mbakristu asange sange nena?

6 Mayange Satan una hemba ityav mbi sha ikyav mbin ga, nahan kpa aluer se haa iyol inya yô, una hemba se asange asange. Satan fa ér aluer un vihi mlu wase vea Yehova yô, una fatyô u kôron se. Una vihi mlu wase vea Yehova nena? Ka sha u tan num sha a vese kpoghuloo man se asange asange kua sha ayom. De se time sha igbenda i Satan a te num sha a vese ne.

7. Satan ngu tan num sha ior mba Yehova kpoghuloo sha ci u nyi?

7 Te num sha a vese kpoghuloo. Apostoli Yohane kaa ér: “Tar cii ngu sha ikyev i Orbo.” (1 Yohane 5:19) Mkaanem man ma a icintan sha ci u Mbakristu mba mimi cica cii. Er  Satan a vande vihin tar u uumace mba ve fe Aôndo ga ne kera yô, a hemba veren ishima hegen u tan num kpoghuloo sha ior mba Yehova mba a lu a fatyô u vihin mlu ve ga la. (Mika 4:1; Yohane 15:19; Mpase 12:12, 17) Ishima vihi un tsung, gadia a fa ér shighe na kera vese ga. Sha nahan yô, ngu seer tan kume. Nyian ne kpa, ngu masen nôngon kpoghuloo ér una vihi mlu wase vea Yehova. Nahan ka hegen je i hembe doon u se “fa ashighe, nahan [se] fa kwagh u a doo u [se] er” la cii ye.—1 Kroniku 12:32.

8. Shighe u Paulu kaa ér se mba nôngon “ityav” a ujijingi mbaaferev la lu ôron ér nyi?

8 Se mba nôngon ityav mbin asange asange. Apostoli Paulu ta Mbakristu icin ér: ‘Se mba nôngon ityav [zwa Grika, wav] a ujijingi mba aferev mba sha ajiir a sha.’ (Mbaefese 6:12) Er nan ve Paulu a ter ishember i ken zwa Grika i “wav” laa? Sha ci u ishember la tese u kôron or nôngon kwagh a nan. Nahan Paulu ter ishember ne sha u pasen ér hanma wase yô, nan ngu nôngon kwagh a ujijingi mbaaferev. Sea lu ken tar u ior kpishi ve eren akombo shin sea lu ga kpa, doo u se fa ser hii shighe u se tsegha ayol a ase sha ci u Yehova la je, se hii u nôngon ityav mbi sha ikyav mbin. Nahan hanma Orkristu yô, hii shighe u yange nan tsegha iyol i nan la je, nana fatyô u palegh ityav mbin ga. Ka nahan ve Paulu wa Mbakristu mba ken Efese kwagh acin imôngo ér ve “tile dông” ye!—Mbaefese 6:11, 13, 14.

9. (a) Satan man azôv a na mba eren ayom kposo kposo sha ci u nyi? (b) Er nan ve Satan a keren ér una hôngor mbamhen aseve, man se hendan a na nana? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, VER ISHIMA SHA AYOM A SATAN! la.) (c) Ka ayom a nyi se time sha mi hegene?

9 Ayom. Paulu wa Mbakristu kwagh ér ve tile dông ve hendan a “ayom” a Satan. (Mbaefese 6:11) Ujijingi mbaaferev mba a ayom kposo kposo, man ka sha ityôkyaa je. Mbakristu mba ve we ishima a ma imeen ica i gbe je kpa, ka a kar ve sha imeen igen yô, ve gba. Nahan Satan man  azôv a na ka ve tôv anza a ase vighe vighe ve fa ajiir a se yen la, maa ve ta num sha a vese hen ijiir i ve nenge ér vea fatyô u vihin mlu wase vea Aôndo la. Kpa se fa ayom a Diabolo kpishi, gadia i pase a ken Bibilo. (2 Mbakorinte 2:11) Se vande timen sha ameen na agen ken takerada ne, er u soon uyôughyôughmbaakaav man azende a bo kua idya i eren nahan. De se time sha ayom a Satan agen kpaa, a yô ka ahir a eren.

AHIR A EREN KA IEREN I MIMI GA

10. (a) Kanyi i lu ahir a erene? (b) Yehova nengen ahir a eren nena, man we di u nenge a nena?

10 Or u eren ahir nan lamen a ujijingi mbaaferev jighilii. Igbenda i ahiriv igen yô, ka ishor i kpehen man akombo a yangen kua u lamen a mbakpenev. Se cii se fa er ahir a eren a lu Yehova “kwagh u hôngorough” yô. (Duteronomi 18:10-12; Mpase 21:8) Gba u se “palegh . . . kwagh u a lu u ifer” yô, nahan aluer se nyôr nongo a ujijingi mbaaferev yô, a lu shami ga cii. (Mbaromanu 12:9) Sha kpôô yô, aluer se er nahan yô, se lu eren kwagh a Yehova, Ter wase u sha la sha mimi ga!

11. Aluer Satan mee se se nyôr iyol ken ahir a eren yô, a hemba nena? Tese ikyav.

11 Nahan kpa er Satan a fe ér ahir a eren ka isholibo i ndôhôr Yehova ishima kpishi yô, ngu nôngon sha afatyô na cii ér una mee se se eren ahir. Hanma kwa u Satan a mee Orkristu nan nyer iyol ken ahir a eren yô, Satan hemba. Sha ci u nyi? Nenge ase ikyav ne: Aluer i mee orshoja undu kweior na, za kohol mbaihyomov vev yô, a doo orhemen u mbaihyomov la kpishi. Alaghga nana kuhwa orshoja shon nana ningir a nan sha u i nyoon orhemen u nan u tse la iyol yô. Orkristu kpa kape aluer nan undu Yehova sha apera nan hide nan ngu eren ahir ve nana wa iyol i nan sha ikyev i Satan je la. Nenge er a doo Satan u kuhwan or shon ningir a nan er ka iyua i  tesen ér un hemba ityav la sha wono! Ka an wase nana soo u eren kwagh u una na Satan mhembe? Or môm kpa nana soo u eren kwagh nahan ga! Gadia se soo u undun Yehova ga.

MBAMPIN NAV MBA VAN OR A AKPERAN KEN ISHIMA

12. Satan meen se ér se nyôr iyol ken akombo a civir sha nyi gbenda?

12 Aluer se za hemen u kôron ahir a eren ihyom yô, mayange Satan una fatyô u meen se sha ahir ga. Satan fa ér saa una gema mbamhen asev ve una fatyô u meen se ye. Una er kwagh ne nena? Ka a shi keren igbenda i una tsume a Mbakristu sha er mbagenev vea gema yilan ‘ifer er, kwagh u dedoo, man kwagh u dedoo yô, vea gema yilan ér ifer’ yô. (Yesaia 5:20) Sha nahan yô, a hide ngu yaren tom a gbenda na ugen u a ndera eren tom a mi anyom imôngo hegen yô; gbenda shon yô ka u pinen mbampin mba vea na or akperan ken ishima yô.

13. Satan yange er tom a gbenda u pinen mpin sha u nan or akperan ken ishima la nena?

13 Nenge er Satan yange er tom a gbenda ne sha ashighe a tsuaa la yô. Yange pine Ifa ken Eden ér: ‘Ka mimi je, Aôndo kaa er, né de ye atam a ma kon u ken sule ne gaa?’ Sha ayange a Yobu la di, zum u mbatyomov kohol imôngo sha ishigh ki Aôndo yô, Satan va pine ér: ‘Ka gbilin Yobu a cie Aôndo yee?’ Shi sha shighe u Yesu hii tom na u pasen kwagh shin tar la, Satan kaa a Yesu ér: ‘Aluer Wea lu Wan u Aôndo je yô, kaa awen ne a̱ hingir bredi.’ Nenge imba cihi la sha wono, Satan lu lahan mkaanem ma Yehova iyol na ôr a Yesu usati ataratar ken ijime ér: ‘Ngun ka Wan Wam u ishima ishima, u i doom a Na yum yô’ la!—Genese 3:1; Yobu 1:9; Mateu 3:17; 4:3.

14. (a) Satan eren tom a gbenda u nan se akperan ken ishima sha kwagh u ahir a eren nena? (b) Kanyi se time sha mi hegene?

14 Nyian ne kpa Satan eren tom a ayom ne sha u nan se  akperan ken ishima sha kwagh u ahir. Kwagh ka a er i vihi yô, a wa akperan ken asema a mbananjighjigh mbagenev. Nahan ve hingir u henen ér alaghga tsô igbenda i ahiriv igen vihi kpee ga. Jighilii yô, ka ve pine sha inja i Satan pine Ifa la ér, ‘Ka mimi jee?’ (2 Mbakorinte 11:3) Se wase amba la vea sôr mhen ve nena? Se er nan ve Satan una fatyô u meen se ga? Se zua a mlumun sha mbampin mban sha u timen sha avegher ahar a Satan a hôngor a mi sha ahir a eren yô. Avegher shon yô, ka iemberyolough man twersôron.

MEEN SE SHA ASAREN ASE MAN MBAMGBE ASEV

15. (a) Ior kpishi ken tar u Abuter mba nengen ahir a eren nena? (b) Mnenge u tar u nengen ahir a eren la bende a Mbakristu mbagenev nena?

15 Ior mba kera nengen tsav man ahiriv a eren man akaa mbaimev agen ér ka kwaghbo ga, hemban je yô ken tar u Abuter. Ka i shi tesen ahir a eren ken ufiim man sha televishen kua ken anumbe a sha kômputa, shi i ôr kwagh u a ken ityakerada ér ka kwaghbo ga, ka di u eren kwagh tsev tsev man u hômon a hôm kwagh tsô. Ahir a i tesen ken ufiim shi i ngeren ken ityakerada la samber wuee je yô, ior mba nengen shi ôron ityakerada ne ver mbamzough mba suen akaa a mbaimev. Sha kpôô yô, azôv tsume a ior, mba kera nengen kwagh u mbaimev ér ka kwaghbo ga. Mhen u ior ve lu a mi ér ahir a eren ka kwaghbo keng ga la bende a Mbakristuu? Kwagh ne bende a mhen u Mbakristu mbagenev. Sha nyi gbenda? U tesen ikyav yô, Orkristu ugen u yange nenge fiim u kwagh u mbaimev yô, kaa ér: “Nengen yô, m nenge fiim la, kpa m er ahir kpôô kpôô ga.” Er nan ve imba mhen ne a doo ga?

16. Er nan ve u eren iemberyolough i tesen akaa a mbaimev la i lu kwaghbo?

16 Sha kpôô yô, u eren ahir kpôô kpôô la kaha a u  nengen a nenge a sha televishen, nahan kpa ngula tese ér u nengen akaa a mbaimev sha televishen la una fatyô u van a kwaghbo ga ze ga. Sha ci u nyi? Time ase sha kwagh ne: Mkaanem ma Aôndo tese ér Satan man azôv a na mba a tahav mbu fan ishima yase ga. * Er se vande ôron nahan, ujijingi mbaaferev mban ka ve tôv aeren ase kua iemberyolough i se soon la sha er vea fa mhen wase man ajiir a se yen yô. Aluer ieren i Orkristu tese ér nan soo ufiim shin ityakerada i ahiriv, i i er kwagh u ujijingi mba mbakpenev man akombo a yangen man kwagh u ior mba lun a ujijingi mbabov kua akaa a ahiriv agen yô, ka azôv jighilii nan lu lôhôn ye. Nan ngu tesen azôv ijiir i nan yen yô! Sha nahan yô, azôv aa seer nôngon kwagh a Orkristu la kpoghuloo hen ijiir i nan tese ér nan yina la zan zan aa kar zôhôn nan. Mbagenev mba yange ve soo a soo iemberyolough i tesen akaa a mbaimev tseegh la hingir u nyôron iyol ken ahir a eren kpôô kpôô.—Mbagalatia 6:7.

Zua a iwasen hen Yehova shighe u ú lu uange yô

17. Ka ayom a nyi Satan una er tom a mi ve una fatyô u meen mba ve lu uange laa?

17 Satan meen se sha isharen yase i keren iemberyolough la tseegh ga, meen se sha kwagh u twersôron kpaa. Eren kwagh ne nena? Aluer Orkristu gba angev man nan sôr mbu sha igbenda kposo kposo kpa gba sha mi ga yô, ishima ia za nan iyol kpishi. (Marku 5:25, 26) Nahan Satan man azôv a na vea zua a ian i dedoo i meen nan. Ve fa dedoo ér Mkaanem ma Aôndo ta se icin ér se de keren “iwasen i mba ve eren iferkwagh la” ga. (Yesaia 31:2) Alaghga azôv aa mee Orkristu u nan lu uange la ér nana de dondon icintan ne ga sha u tuur nan ér nana lumun twersôron u u kou ahir a eren, a a lu “iferkwagh” la. Aluer  azôv kôr cio u meen oruange ne yô, aa vihi mlu u nan vea Aôndo. Sha nyi gbenda?

18. Ka gbenda u tweregh u nyi i doo u Orkristu nana vendaa, man ka sha ci u nyi?

18 Yehova yange kaa a Mbaiserael mba ve lu eren “iferkwagh [shin ahir]” la ér: “Zum u ka nea nalegh ave a en yô, M gema M yer ne ishigh Yagh kera; zum u ne seer a seer eren mbamsen kpishi kpaa, M ver ato ga.” (Yesaia 1:13, 15) Sha mimi yô, se mba nôngon ser se palegh nyityôkwagh i ia yange mbamsen asev u nyôron a Yehova shin eren kwagh u una pande iwasen i Yehova a ne se la, hemban je yô hen shighe u se lu uange yô. (Pasalmi 41:3) Nahan Orkristu ka nana nenge ér ma gbenda tweregh wa ahir a eren ker yô, nan venda u. * (Mateu 6:13) Sha nahan yô, nana lu a vangertiôr ér Yehova una za hemen u suen nan.—Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Ka Ahir a Eren Miminii?” la, ngu sha peeji 194.

SHIGHE U IOR VE LU ÔRON KWAGH U AZÔV YÔ

19. (a) Diabolo tsugh ior ve na jighjigh ér nyi sha kwagh u tahav nava? (b) Ka akaa a nyi i gbe u Mbakristu vea paleghaa?

19 Er ior mba ken tar u Abuter ve nengen a kwaghbo  ken tahav mbu Satan ga nahan kpa, ken ityar igen yô ka nahan ga. Diabolo nzughul a ior kpishi ve na jighjigh ér ngu a tahav kpishi hemba er a lu a mi la. Mbagenev yô, ka vea yaan a ya kwagh shin vea eren tom shin vea yaven kpa ve lu cian ujijingi mbabov. Ior ka ve shi ôron kwagh u ityom i ageegh i azôv. Ka ve ôron akaa ne a ahan zwa; mba ungwan kpa i doo ve ungwan. Doo u se kpa se samber a ambaakaa nee? Ei, mbacivir Aôndo mba samber a akaa ne ga sha ci u atôakyaa a vesen ahar.

20. Or nana fatyô u samber a mbamhen mba Satan a m fe u nan shio nena?

20 Ityôkyaa i hiihii yô, aluer or ngu samber a abaver a ityom i azôv i tsughun ior la yô, ka Satan jighilii nan lu eren un tom ye. Nan ngu eren un tom nena? Mkaanem ma Aôndo kaa ér Satan ngu a tahav mbu eren ityom i ageegh, nahan cii kpa Bibilo ta se icin ér Satan eren “akaa a kpilighyol a aiegh” shi ‘tsughun’ ior kpaa. (2 Mbatesalonika 2:9, 10) Er Satan a lu tor u aie yô, a fa u meen  mba asema a hembe lun ve sha akaa a ahir la shi a fa u meen ve ér ve na jighjigh a kwagh u a lu u mimi ga yô. Amba la aa na jighjigh ér ve nenge a akaa shi ve ungwa akaa agen kpaa, shi alaghga vea lu ôron ér akaa shon ka a mimi kpaa. Shighe a karen yô, ior ve gba kimbir akaa a ve er la seer akaa agen kpa sha mi. Aluer Orkristu ngu samber a ambaakaa ne yô, nan ngu eren ishima i Diabolo, u a lu “ter u aie” la. Nan ngu samber a mbamhen mba Satan.—Yohane 8:44; 2 Timoteu 2:16.

21. Doo u kwaghôron wase cii una luun sha nyi?

21 Ityôkyaa i sha uhar yô, aluer Orkristu yange nan vande tagher a ujijingi mbaafereve je kpa, doo u nana zer ôron anmgbianev kwagh sha mi gbem ga. Sha ci u nyi? I wa se kwagh ér: “Veren nen ashe sha Yesu Orhemen man Orkuren u jighjigh wase u nan.” (Mbaheberu 12:2) Gba u se ver ishima sha Yesu, ka Satan ga. Doo u se fa ser zum u Yesu lu shin tar la yange ôron mbahenen nav kwagh u ujijingi mbaaferev ga; yange una soo yô, ma ôr ve akaa kpishi a Satan una fatyô u eren man a una fatyô u eren ga yô. Kpa Yesu hemba veren ishima sha loho u Tartor. Nahan se dondo nen ikyav i Yesu man i mbaapostoli la, kwaghôron wase cii a luun sha “uzegembaakaav mba Aôndo.”—Aerenakaa 2:11; Luka 8:1; Mbaromanu 1:11, 12.

22. Kanyi se er ve “m-ember una lu Sha”?

22 Sha mimi yô, Satan eren ayom kposo kposo, kua ahir kpaa sha er una nôngo a vihi se a Yehova yô. Nahan kpa aluer se kôr iferkwagh ihyom, se gema se var a kwagh u dedoo yô, se na diabolo ian i vihin ishima i se kange ser se venda ahir a eren sha hanma gbenda cii la ga. (Mbaefese 4:27) Nenge er m-ember una lu “Sha” aluer se za hemen u “tilen dông hendan a ayom a diabolo” zan zan shighe u una kera lu ga la yô!—Mbaefese 6:11.

^ par. 16 Ati a i ne Satan (ér Orhendankwagh man Or-msende man Ormee kua Oraie) la tese ér ngu a tahav mbu fan asema ase ga. Kpa gema Yehova yô, i ôr kwagh na ér “karen asema,” Yesu di i kaa ér “tim ahi man asema.”—Anzaakaa 17:3; Mpase 2:23.

^ par. 18 Aluer u soo u seer fan yô, ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér, “A Health Test for You?” la, ngu ken Iyoukura (zwa Buter) i Disemba 15, 1994, peeji 19-22, man ngeren u a kaa ér, “The Bible’s Viewpoint: Your Choice of Medical Treatment—Does It Matter?” u a lu ken Awake! (zwa Buter) u Janawari 8, 2001 la.