Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH ITIAN

Hii Tesen Wan Wou Iyev Je

Hii Tesen Wan Wou Iyev Je

1, 2. Ka hen ana i doo u mbamaren vea ver ashe u zuan a iwasen i yesen ônovo?

“ÔNOV mba nomso ka dyako u TER A ne yô,” ormaren u lun aa iwuese ôr nahan anyom 3,000 a karen la. (Pasalmi 127:3) Mimi je, iember i lun ormaren la ka iwua i taver ishe i hen Aôndo, i ior kpishi mba eren ivese ve zough a mi yô. Nahan cii kpaa, ica ka i gba ga tsô mba lun aa ônov ve kav er kua sha iember la yô, u lun ormaren ka a va aa ityom kpaa.

2 Hemban je yô nyian, u yesen ônov ka tom u vesen. Nahan kpa, ior kpishi fatyô u eren kuren vough, man orpasalmi u zua a mpase u sha jijingi la tese gbenda, a kaa er: “Aluer TER Una maa iyou ga yô, ka gbilin tsô mbamaan i la ve eren tom ye.” (Pasalmi 127:1) Er ú lu dondon ityesen i Yehova zan vough vough la, kape ú hingir ormaren u dedoo kpaa je la. Bibilo kaa er: “Suur sha TER a ishima you cii, de yier sha mkav wou ga.” (Anzaakaa 3:5) Ú lumun u ungwan kwaghwan u Yehova er ú lu eren tom u anyom 20 u yesen wan ne kpa?

U NGOHOL MNENGE U BIBILO

3. Kanyi tom uter ve lu a mi ken myese u ônovo?

3 Ken uya kpishi sha tar, nomso ka ve nenge er u tesen mbayev ka tom u kwase jim. Ka mimi, Mkaanem ma Aôndo tese tom u ter u hiihii er ka u keren kwaghyan. Nahan cii kpaa, shi ma kaa er nan ngu aa ityom hen ya kpaa. Bibilo kaa er: “Sôr tom wou ken won, sôr akaa ken sule wou wanger wanger, ken masetyô yô,  maa ya wou.” (Anzaakaa 24:27) Sha mnenge u Aôndo yô, uter man ungô mba akar ken ityesen i uôn.—Anzaakaa 1:8, 9.

4. Ka sha ci u nyi i doo u se nenge ônov mba nomso er ve hemba mba kasev ga?

4 Ú nenge mbayev ou nena? Abaver tese er ken tar u Asia yô “ka saan mbamaren iyol u maren ônov mbakasev ga.” I kaa er mnenge u nengen ônov mbakasev daeng la ngu ken Latin America heregh, shin hen atô u “icombor i hembe kaven kwagh la je kpaa.” Nahan kpa, mimi u a lu sha kwagh ne yô, ônov mbakasev ka mbayev mba gban jime ga. Yakob, ter u yange due iti sha ayange a mbayiase la, yange ôr kwagh sha ônov nav cii, kua ônov mbakasev mba yange mar hen shighe la kpaa, er “ka ônov mba Aôndo A [zungwem] mhôônom a mi yô.” (Genese 33:1-5; 37:35) Sha gbenda shon môm, Yesu yange haa iveren sha “mbayev mba kiriki” (mbayevnomso man mbayevkasev) mba i va a mi her a na la. (Mateu 19:13-15) Se fa tsô yange tese mnenge u Yehova.—Duteronomi 16:14.

5. Kanyi akaa i doo u aa hemen mba ken ivese sha indi i tsombor ve?

5 Ityô you mba veren ishima er kwase nana̱ mar ônov i ngee er nan fetyô u maren ciili? Ka vough u kaan er, iyenge uôn i mba ken ivese vea lu a mi la ka sha er ve soo la. Kpa aluer mbamaren mba a kwagh u koson, zeren ve akondo, shi wan ikpela uôn la ken makeranta ga ye? Mimi je, kwase man nom ve̱ time sha kwagh ne zum u ve lu henen sha indi i tsombor ve yô. Mbamaren mbagenev mba ka ve kanshio u nengen sha ônov vev cii yô ka ve na ahuraior ave tom u yesen mbagenev. Ieren ne i doo kpa? Sha kpôô yô i̱ doo ga. Man i dugh mbamaren ken tom ve hen ônov vev la kera ga. Bibilo kaa er: “Aluer or nana kera nenge sha ior mba nan ga man jim je yô, ka mba ken ya u nan  la, nan nyiman jighjigh u nan ve.” (1 Timoteu 5:8) Mba ken ivese mba kaven kwagh ka ve sôr indi i “ya” ve sha er vea fatyô u ‘nengen sha ior vev’ yô. Vea fatyô u kôron iyol tsaha sha mar sha u vea er kwagh ne kpa? Ngula kpaa ka kwagh ve ayolave vea tsua yô, man aluer mba ken ivese tsua u eren kwagh ne yô, imba gbenda i vea yange mar la kpaa ka kwagh u ve tseegh vea tsua yô. “Hanma or nana va tôô ikav mbi nan iyol i nan je.” (Mbagalatia 6:5) Nahan cii kpaa, mar u yangen u i kou nyityô yav mbu dughun yô za kposo a atindi a Bibilo. Yehova Aôndo ka “imbor i uma.” (Pasalmi 36:9) Sha ci u nahan yô, u vihin uma u i vande jiren kera la a lu u tesen ilyahan sha Yehova shi a lu iwoo or jim.—Ekesodu 21:22, 23; Pasalmi 139:16; Yeremia 1:5.

U IVIN ASAREN A WAN WOU

6. Ka hanma shighe i doo u a hii u tesen wana?

6 Anzaakaa 22:6 kaa er: “Tese wanye gbenda u nana za yô.” U tesen ônov ka tom u mbamaren ugen u vesen. Nahan kpa, ka hanma shighe i doo u a hii ityesen laa? Tsuaa je. Apostoli Paulu yange pase er i hii u tesen Timoteu “iyev je.” (2 Timoteu 3:15) Ishemberti i ken zwa Grika i i yar tom a mi heen ne a fatyô u lun wanikundan shin wan u i lu a̱ mar ga je kpaa. (Luka 1:41, 44; Aerenakaa 7:18-20) Nahan yô, Timoteu ngohol ityesen zum u a lu cuku la je—man lu shami kpaa. Iyev ka shighe u vough u a hii u tesen wanye je la. Wanikundan je kpaa ijen i ker nan u zuan a mfe.

7. (a) Er nan i lu hange hange u mbamaren mba uhar mbara cii vea maa mlu u biishii a wanikundan ve? (b) Ka mlu u nyi yange lu hen atô u Yehova vea Wan na u môm môm laa?

7 “Zum u m hii nengen a wan wam la,” kape ngô ugen kaa la, “m lu a dooshima sha a na je.” Kape ungô kpishi ka i lu ve je la. Mlu u dedoo u kangenaa hen atô u ngô man wanikundan la ka a za hemen u vesen er  ka ve lu imôngo hii shighe u mar la. Atumba a nan wan ka a seer mlu u kangenaa la. (Kar 1 Mbatesalonika 2:7.) Ave a ngô ka a ovur wanikundan iyol shi iliam i ka a lamen a nan la ka akaa a vesen a ivin asaren a nan ken ishima. (Kar Yesaia 66:12.) Kpa ter di ye? Nan kpaa nana lu kangenaa a wan u nan u he la. Yehova iyolna ngu ikyav sha gbaa ne. Ken takerada u Anzaakaa, i ôr se mlu u Yehova vea Wan na u môm môm, u i ôr mkaanem nam la er: “TER lu a mo sha mhii u gbenda Na je, . . . hanma iyange m lu saan saan gbem.” (Anzaakaa 8:22, 30; Yohane 1:14) Sha gbenda shon môm, ter u dedoo ka nan lu a mzough u kundu kundu a wan u nan sha mhii u uma u wan la je. “Tese ishoon kpishi,” kape ormaren ugen kaa la. “Wanye nan kpen sha ci u i kuve nan shi i suse nan zwa ga.”

8. Ka ngirigh i ken ishima i nyi i doo u mbamaren vea na anikundanev vev fese je?

8 Kpa ka i gba u a er a anikundanev a hemba nahan. Hii sha shighe u i mar ve la je, mhirinim vev ka ma wa iyol u ngohol shi koson akaa, man ka mbamaren vea hii nan ve akaa ne ye. Nenge ikyav sha zwa u fan. Mba timen sha akaa kaa er mhen u wanye nan hen u lamen shi ôron takerada la “i hen er zua ikua ikua a imba mlu u nan a mbamaren mba nan iyev.” Lamen shi ôron wan wou takerada nana ungwan hii zum u nan lu anikundan la je. Ica a gba ga tsô nana hii u kaven we, man shighe a zaan deghôô yô ú hii u tesen nan u ôron takerada. Alaghga tsô, nana hii u ôron takerada cii man nana nyôr makeranta ye. Kwagh la una lu a iwasen kpishi hemban je yô aluer ú ngu ken tar u atica a yen shi ayou a nyôron makeranta kpaa ka a iv poo yô.

9. Kanyi i̱ lu kwagh u hemban cii u i gbe u mbamaren vea umburu?

9 Kwagh u a hembe hangen mbamaren mba ve lu  Mbakristu yô ka u ivin asaren a wan ve a ken jijingi la. (Nenge Duteronomi 8:3.) Awashima yô kanyi? Ka u wasen wan ve sha u nana maa inja mlu u Kristu, inja na yô, nana̱ haa “orhe iyol.” (Mbaefese 4:24) U eren kwagh ne yô vea ker akaa a maan a dedoo kua igbenda i maan kpaa i dedoo.

TESE WAN WOU MIMI

10. Ka aeren a nyi i doo u mbayev vea lu a mi?

10 Mdoo u imagh har sha imba akaa a i yar tom a mi sha u maan la. Apostoli Paulu yange kaa er akaa a a hembe doon a maan mlu u Orkristu a mi yô ka “zenaria shin a lu azurfa shin a lu awen a injaa.” (1 Mbakorinte 3:10-12) Angan tile sha mbamlu amba er jighjigh u nan, kwaghfan, mkav, mimi, icivir i nan, man dooshima u lun a iwuese hen Yehova man atindi a na. (Pasalmi 19:7-11; Anzaakaa 2:1-6; 3:13, 14) Ka nena mbamaren vea wase ônov vev hii shighe u ve lu iyev la je u maan mbamlu mbana? Sha u dondon ieren i yange i ver tsuaa tsuaa la.

11. Ka nena yange mbamaren mba ken Iserael ve wasen ônov vev u maan aeren a mciviraôndo?

11 Er shi kpeghee u nongo u Iserael ua nyôr ken Tar u Ityendezwa yô, Yehova kaa a mbamaren mba ken Iserael er: “Akaaôron a m kaan we nyian ne, a̱ lu u ken ishima, tesen ônov ou a sha gbashima je, ôron kwagh u a, zum u wea tema hen ya wou man zum u wea zenden sha gbenda man zum u wea yav inya man zum u wea moughon sha.” (Duteronomi 6:6, 7) Een, gba u mbamaren vea lu akav, azende, mba ôron kwagh, man mbatesen.

12. Er nan i lu kpee u mbamaren vea lu ikyav i dedolo?

12 Lu ikyav. Hiihii, Yehova kaa er: “Akaaôron . . . ne, a̱ lu u ken ishima.” Tsô, shi a seer er: “Tesen ônov ou a sha gbashima je.” Nahan gba u aeren a mciviraôndo  aa vande lun ken ishima i ormaren. Saa mimi una doo ormaren ishima man nana eren shami kpaa. Ka hen zum la nana fatyô u aren a ishima i wan ye. (Anzaakaa 20:7) Sha ci u nyi? Sha ci u kwagh u mbayev ve nengen a mi la ka a hemba mgbeghan ve a u ve ongo a ungwa la.—Luka 6:40; 1 Mbakorinte 11:1.

13. Sha u veren ishima sha ônov vev yô, ka nena mbamaren Mbakristu vea kav ikyav i Yesu laa?

13 Lu ijende. Yehova yange kaa a mbamaren mba ken Iserael er: ‘Ôron kwagh a mbayev ou zum u wea tema hen ya wou man zum u wea zenden sha gbenda kpaa.’ Kwagh ne gba u a vihin shighe vea mbayev shin aluer mbamaren ngee aa tom u eren nena je kpaa. Akperan nga ga Yesu yange nenge er mbayev kuma u a na ve imba shighe ne. Ken ayange a masetyô a tom na la, “ve va a mbayev mba kiriki her a Na sha u A̱ bende ve ave.” Kanyi Yesu ere? “A kuve ve, shi A penda ve ave sha ityou kpaa.” (Marku 10:13, 16) Hen ase yôô, ahwa a masetyô a uma na lu yemen iuu u za been. Nahan kpa, a na mbayev mban shighe shi a nenge sha a ve kpaa. Ka ityesen i dedoo tsô!

14. Er nan i lu aa iwasen u mbamaren ve̱ vihin shighe a wan ve?

14 Lu or u ôron kwagh. U vihin shighe a wan wou la una waseu u ôron kwagh a na. Er ú lu lamen a na la, kape ú kav er a lu vesen ken aeren a na kpaa la. Nahan kpa, umbur wer, kwaghôron hemba u lamen a lam tsô la. “Yange gba u me hen u keghen ato,” kape ngô ugen ken Brazil kaa la, “u keghen ato a ishima yam cii.” Ishima wan na yange i ume atam er wan na u nomso hii u ôron un akaa a a lu un ken ishima yô.

15. Kanyi i doo u a lu a mi ken ishima shighe u i ve sha kwagh u mmem yôô?

15 Gba u mbayev vea lu a “shighe u ahan a sen . . .  man shighe u yaren kwan,” shighe u memen. (Orpasenkwagh 3:1, 4; Sekaria 8:5) Memyol ka a lu a mtsera kpishi zum u mbamaren ka vea er un imôngo a mbayev vev yô. Ka kwagh u kunya kpishi er ken uya kpishi memyol u ve fe di tseegh yô ka u nengen televishen. Shin er akaa a sha televishen kpishi ka a na msaanyol nahan kpaa, kpishi ken á nga vihin aeren a dedoo, man u nengen televishen la ka a yange kwaghôron hen tsombor. Sha ci u nahan yô, er nan ú er ma tomavee vea mbayev ou ga? Wa atsam, er anumbe, kohol imôngo a azende, za nen her ajiir a nan msaanyol. Ambaakaa angan nahan nga taver kwaghôron.

16. Kanyi i doo u mbamaren vea tese ônov vev sha kwagh u Yehova, man ka inja nena vea er kwagh ne?

 16 Lu ortesen. “Tesen ônov ou [mkaanem man] sha gbashima je,” Yehova kaa nahan. Hen ape mkaanem man ma dugh la i pase ú kwagh u ú tese man er ú tese la kpaa. Hiihii, “TER Aôndo A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a agee ou cii.” (Duteronomi 6:5) Man, “akaaôron . . . ne . . . tesen . . . a sha gbashima je.” (Ka se se nger i yier ye.) Na ityesen i̱ lu sha u maan dooshima hen Yehova man sha atindi a na a ishima i môm. (Kar Mbaheberu 8:10.) Ishemberti i i kaa er “tesen” la inja na yô ka ityesen i nan sha u kimbir. Nahan inja na yô, Yehova ngu kaan a we er gbenda u hiihii u wasen ônov ou u vesen ken ieren i Aôndo yô ka u ôron kwagh na nduuluu. Ngun kua u lun a Bibilo i henen a ve hanma shighe.

17. Kanyi alaghga a gba u mbamaren vea maa ken wan ve? Sha ci u nyi?

17 Mbamaren kpishi fa er u nyôron a asemberakaa ken ishima i wanye ka kwagh u kiriki ga. Apostoli Peteru yange taver Mbakristu asema er: “Atumba a man a mimi a sha kwaghôron u Aôndo la a̱ sar ne tsung er anikundanev mba forototo nahan.” (1 Peteru 2:2) Kwagh u i kaa er ‘a̱ sar ne’ la tese er mbagenev kpishi ijen ker ve sha u yan kwaghyan u ken jijingi ga. Gba u mbamaren vea ker gbenda u van a isharen la ken wan ve.

18. Ka igbenda i tesen i Yesu i nyi i taver mbamaren asema er ve̱ dondo?

18 Yesu yange bende a asema a ior sha u yaren tom a akav a tesen. (Marku 13:34; Luka 10:29-37) Imba gbenda i tesen ne i kôr vough sha mbayev. Tese ve akaawan a Bibilo sha u yaren tom a akaaôron a doon nengen, a a doo ungwan kpaa yô, anza er a a lu ken  takerada u i yer er Takerada Wam ú Akaaôron a Bibilo * la nahan. Nyôr a mbayev ker. De ve̱ yar tom u kperan ufoto shi eren anumbe sha akaa a ken Bibilo. Yesu yange a yar tom a mbampin kpaa. (Mateu 17:24-27) Dondo ierkwagh na la zum u kwaghhenen wen u hen tsombor la. A u gban ôron tindi u Aôndo tsô yô, pine mbampin anza er, Ka sha ci u nyi Yehova yange na se tindi ne? Kanyi ia er aluer se kura un yô? Kanyi ia er aluer se kura un ga yô? Amba mpin la ka a wase wanye u henen sha kwagh shi fan er a fatyô u eren sha atindi a Aôndo shi fan er a doo kpaa.—Duteronomi 10:13.

19. Aluer mbamaren dondo atindi a Bibilo sha u nengen sha ônov vev yô, ka mbamtsera mba vesen mba nyi ônov vea embere?

19 Sha u lun ikyav, ijende, or u ôronkwagh, ortesen yô, ú fatyô u wasen wan wou u maan mlu u biishii a Yehova Aôndo hii sha anyom a nan a uye la je. Imba mlu ne una taver wan wou ishima u lun Orkristu u saan saan. Una nôngo u dondon jighjigh u nan na shin shighe u a tagher ishigh a mkighir u mbakov na kua ameen je kpaa. Wase un a̱ lu a iwuese sha imba mlu u taver ishe ne hanma shighe.—Anzaakaa 27:11.

MLU HANGE HANGE U NAN TSAHA

20. Tsaha kanyi, man ka nena i doo u a na ú?

20 Tsaha ka ityesen i kôôm mhen man ishima. Gba u a naan mbayev ú hanma shighe. Paulu wa uter kwagh er “yese nen [ônov enev] sha mkôôm man kwaghwan u Ter.” (Mbaefese 6:4) Mbamaren ve̱ naan tsaha sha dooshima, di vough er Yehova kpaa ka a na nahan. (Mbaheberu 12:4-11) Tsaha u u har sha  dooshima la a fatyô u nan ú sha kwaghhenen. Sha nahan yô, i ôr se er “ungwan nen ityesen.” (Anzaakaa 8:33) Ka nena i doo u a na ityesene?

21. Ka akaawan a nyi i doo u mbamaren vea lu a mi ken ishima zum u ve lu tsahan ônov vev yôô?

21 Mbamaren mbagen hen er u tsahan ônov vev yô ka di u lamen a ve sha ikyenge i nyang, u zôhôn a ve, shin u tuhwan ve je kpaa. Nahan cii kpaa, sha itinekwagh shon i môm, Paulu ta icin er: “Ne uter kpaa, de eren nen a ônov enev er vea yuwe ga.” (Mbaefese 6:4) Mbakristu cii i wa ve kwagh er ve̱ lu “sar sar a ior cii . . . nana̱ kôôm mbahendan kwagh a nan sha ishima i legh legh.” (2 Timoteu 2:24, 25) Mbamaren mba ve lu Mbakristu yô, shin er ve kav er gba u vea tenger ga nahan kpaa, ka ve nôngo u lun a mkaanem man ken asema zum u ve lu tsahan ônov vev yô. Nahan kpa, ashighe a genegh yô, u henen kwagh a ve la tseegh ka a kuma ga, nahan i gba u a na ma mtsaha.—Anzaakaa 22:15.

22. Aluer gba u a tsaha wanye yô, kanyi i lu kpee u a wase nan u kavena?

22 Mbayev kposo kposo vea ngohol tsaha kpaa kposo kposo. Mbagenev yô mba “ongo mkôôm u sha kwaghôron” ga. Hen mban yô, mtsaha u ka i na ashighe ashighe sha ci u tindi u peren la alaghga una war uma. (Anzaakaa 17:10; 23:13, 14; 29:19) Nahan kpa, doo u wanye nana fa ityôkyaa i i lu tsahan nan yô. ‘Kwagir man tsaha mba ne kwaghfan.’ (Anzaakaa 29:15; Yobu 6:24) U seer yô, tsaha ngu a akighir. ‘Me tsaha u akuma akuma,’ kape Yehova ôr a ior nav la. (Yeremia 46:28b) Mayange Bibilo lumun a gbidigh mbu sha kwagir sha ishimavihin shin gbidigh mbu tsusee, mbu ka mbu pohor avav shin mbu vihi wanye iyol je kpaa la ga.—Anzaakaa 16:32.

23. Kanyi i doo u wanye nana̱ kav zum u nan ngohol tsaha sha ikev i mbamaren mba nan yôô?

 23 Zum u Yehova ta ior nav icin er una tsaha ve la, yange vande kaan a ve er: “De cie ga . . . gadia M ngu a we.” (Yeremia 46:28a) Sha gbenda shon môm, tsaha u ormaren, sha nyityô gbenda u i ne u cii, u̱ de ne wanye nana henen er i ta nan kera ga. (Mbakolose 3:21) Kpa, wanye la nana̱ kav er i na tsaha la sha ci u ormaren la nan ngu ‘vea nan,’ nan ta ikyaa ken a nan.

KURA WAN WOU SHA IYOL VIHIN

24, 25. Ka bo kwagh môm u nyi i gbe u a kura mbayev shami ayange nee?

24 Mbaganden kpishi ka ve nenge er shighe u ve lu iyev la lu shighe u msaanyol. Ka ve umbur mlu u hoghom hoghom u ken mkor, jighjigh u ve lu a mi er a̱ lu nyityôkwagh ia er je kpaa mbamaren vev vea nenge sha ave la. Mbamaren soo er i̱ lu ônov vev nahan, kpa ken tar u u caver yum ne yô, hemba taver a er ngise i lu la u veren mbayev ken mkor.

25 Bo ieren i i vese ken anyom a a sember karen ne  yô ka mvihi u mbayev sha u yaven a ve la. Ken tar u Malaysia yô, abaver a mvihi u mbayev sha u yaven a ve la seer kwa nyiin ken anyom pue a a kar la. Ken tar u Germany di yô ka i vihi mbayev i kuma er 300,000 nahan hanma inyom sha u yaven a ve, man ken tar ugen ken Imbusutariyan i America yô, sha ierkwagh i kwaghhenen ugen yô, iyenge i kwagh ne kuma 9,000,000! Kwagh u a hembe kpiligh iyol ker yô, kpishi ken mbayev mban ka i vihi ve ken uya vev sha ikev i ior mba ve fe ve shi ve ne ve jighjigh kpaa yô. Kpa doo u mbayev vea lu a mbakuran ve taveraa ken mbamaren vev. Ka nena mbamaren vea lu mbakurana?

26. Ka sha igbenda igen i nyi a ver mbayev ken mkoro, man ka nena mfe una kura wanye?

26 Er mkav a tese er mbayev mba ve fe kwagh u yavaor ga mbara ka i hemba lun mbavihin mbara heghema u kôron yô, mkor u vesen ka u tesen wanye, shin aluer nan ngu iyev her je kpaa. Mfe una fatyô u nan mkor u una “yima u sha gbenda u ifer, sha ikev i ior mba ôron akaadang.” (Anzaakaa 2:10-12) Mfe u nyi? Mfe u atindi a Bibilo, u kwagh u a lu shami man u a lu shami ga la. Mfe u fan er mbaganden mbagen mba eren akaabo man ka u saa wanye nana dondo kwa u ior ve ôr ga aluer ka kwagh u vough ga yô. (Kar Daniel 1:4, 8; 3:16-18.) Imba ityesen la i̱ de lu iliam i kwa môm tseegh tsô ga. Mbayev mba kiriki kpishi ka i gba u saa a tese ve kwagh kwa kimbir kimbir man vea umbur un waeng ye. Er mbayev vea gba vesen yô, a doo u ter nana tese icivir hen wan u nan u kwase sha dooshima sha u nan nan ian i lun ken iuv, man ngô di kpaa nana na wan u nan u nomso—sha nahan yô a seer taver mnenge u wan la sha kwagh u a lu vough yô. Man shi, jim yô, môm ken mkor u kuran ve sha mvihi u hemban cii yô ka mser u ne mbamaren sôron ve faa faa la.

 KER KWAGHWAN HEN AÔNDO

27, 28. Ka an nan lu Imbor i hemban cii i mbamaren zum u ve tagher ishigh a ican i koson wan yôô?

27 Mimi je, u hiin yesen wanye iyev la ka kwagh u ican, kpa mbamaren mba nan jighjigh gba u vea tagher ishigh a ican ne ve tseegh ga. Ngise sha ayange a Mbaajiriv la, zum u i kaa a orgen u i yilan iti na er Manoa la er una hingir ter yô, a pine Yehova er a̱ tese un er una yese wan na yô. Yehova ungwa mbamsen nav.—Mbaajiriv 13:8, 12, 24.

28 Sha gbenda shon môm nyian, er mbamaren mba nan jighjigh ve lu yesen ônov vev yô, vea fatyô u lamen a Yehova ken msen. U lun ormaren ka tom u taver, kpa mbamtsera mba ker mba vesen. Mbakristu mba ken ivese ken Hawaii kaa er: “Ú ngu a anyom 12 a eren tom wou cii man anyom a pue kar a ican la aa va ye. Kpa aluer ú nôngo taveraa sha u eren sha atindi a Bibilo yô, a lu shighe u sundan iember man bem zum u ve gem ishima er vea er Yehova tom a ishima ve cii la.” (Anzaakaa 23:15, 16) Zum u wan wou a gem ishima sha u eren nahan yô, we kpaa a mough ú ken ishima u yôôn wer: “Ônov mba nomso [man mba kasev] ka dyako u TER A ne yô.”

^ par. 18 I gber sha ikyev i Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.