Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 8

Aôndo Ngu a Tahav mbu Sôron Akaa—Yehova Ngu “Geman Akaa Cii Hingir A He”

Aôndo Ngu a Tahav mbu Sôron Akaa—Yehova Ngu “Geman Akaa Cii Hingir A He”

1, 2. Ka nyi akaa nahan i saan tsombor u orumace nyiana, man akaa ne ka aa saa nahan, ka í lu se iyol nena?

WANYE ka nana lu a anar u numben a mi man una saa shin una vihi yô, ka nan gber kwelegh nan vaa je i zua ga. Mliam ma nanem mara ka ma kôr kunya ungwan kpen kpen! Kpa, i lu nahan ú nenge er wanye ka nan ember zum u ormaren u nan a hidi nan a kwagh u a saa nan la vee? Alaghga u zuan a anar ugen shin hiden sôron u a vihi la ka kwagh u ikyoogh hen ormaren ga. Kpa wan ti yô, nana lu ember, a kpiligh nan iyol kpaa. Kwagh u a lu inja er nana tsa a kera zua a mi ga ne i hide nan a mi her!

2 Yehova, u a lu Ormaren u hemban cii la, ngu a tahav mbu hiden a kwagh u ônov nav mba shin tar mban ve tee ér a saa vindi vindi je ka u vea tsa a kera nenge a mi sha won ga la her. Kpa ka kwagh u mbaanar mba numben a mi se lu ôron heen ga. Ken “ashighe a ican” a á taver yum ne, akaa ka a saa se a á lu a injaa kpishi yô. (2 Timoteu 3:1-5) Akaa a a gbe ior kwagh kpishi inja er ya man ikyáv nahan nga nôngon u saan ishe, ityom kpa kera ngi ga shi iangev kpaa dumbur sha tar. Shi alaghga se ule kpishi aluer se time sha mvihi u i lu vihin uikyasen man akaauma kpishi a lu timin kera been la yô. Nahan cii kpa, kwagh ugen u a nyoon se ken ishima er zum u or u doon se ishima ka nana̱ kpe la yô, ngu ga. Ka i lan se ishima shi ishima ka i̱ lu se ker gbeng je i gande ôron.—2 Samuel 18:33.

3. Ka loho u surun ishima ú nyi ú lu ken Aerenakaa 3:21, man Yehova una er kwagh ne nena?

3 Nahan, u fan kwagh u tahav mbu Yehova mbu sôron akaa la ka kwagh u nan msurshima kpen kpen! Ityough kin kia wase se u fan er akaa a ngee kpishi a Aôndo una fatyô u va hiden ônov nav mba shin tar ne a mi her, shi a we ishima u hiden ve a mi la.  Sha kpôô yô, Bibilo tese ér Yehova wa ishima u ‘sôron akaa cii.’ (Aerenakaa 3:21) Ka Tartor u Mesiya, ú Wan na Yesu Kristu una tema tor ken ú la Yehova una yar tom a ú u eren kwagh ne ye. Ikyav tese ér Tartor ne yange ú hii hemen u ú ken inyom i 1914 la. * (Mateu 24:3-14) Kanyi akaa nahan a hide a mi here? De se time ase sha akaa a Yehova yange sôr hide a mi her sha gbenda u kpilighyol la. Hegen je kpa se fatyô u nengen kwagh ugen ken akaa shon ne. Akaa agenegh aa er a hemba nahan ken hemen.

Í Hide a Mcivir u Wang Her

4, 5. Kanyi yange i̱ er ior mba Aôndo ken inyom i 607 cii shighe u Yesu laa, man ka ishimaverenkeghen i nyi Yehova na ve?

4 Kwagh u Yehova a hila hidi a mi her yô, ka mcivir u wang la. U wasen se u kaven inja i kwagh ne yô, de se sav a sav timen nen sha akaa a ngise er ken tar u Yuda la. Aluer se er nahan yô, se zua a mkav u kpilighyol sha iertom i tahav mbu Yehova mbu sôron akaa la.—Mbaromanu 15:4.

5 Gbidye ase kwar nenge er yange i tim Yerusalem ken inyom i 607 cii shighe u Yesu la ve lu Mbayuda ken ishima yô. I hembe gar shon u doo ve ishima tsung la i haa kera, girgar na kpa i yôhôr. U hemban gban kera je yô, tempel u engem u Solomon maa, lu ijiir i vesen i civir Yehova sha mimi tar sha won cii la kpa, hingir alôgh. (Pasalmi 79:1) Mba ve lagh ve war la kpa i kura ve i yem a ve uikyangen ken Babilon, i undu tar ve hingir ice, lu inyamtoho tseegh lu masen ningir ker ye. (Yeremia 9:11) Nahan sha mnenge u orumace yô, kwagh u eren sha kwagh ne kera lu ga. (Pasalmi 137:1) Kpa Yehova u lu un tsengaôron kwagh u mtim ne tsuaa la, na ishimaverenkeghen ér shighe u sôron akaa ngu van ken hemen.

6-8. (a) Ka nyi kwagh i zer teren ken ngeren mba uprofeti mba Heberu kpur kpur, man akaaôron a profeti shon yange kure sha hiihii la nena? (b) Sha ayange ase ne yô, ior mba Aôndo nenge a m-kur u akaaôron a profeti a sôron akaa la nena?

 6 Sha jighilii yô, uprofeti zer ôron kwagh u mser u hiden sôron akaa la ken ngeren mba ken zwa Heberu kpem. * Yehova er ityendezwa sha ikyev ve ér una hide aa tar la her shi ior a hide a lu sha ú, ua doo iyiav, shi a kura ve sha ikyev i inyamtoho man mbaihyomov kpaa. Yange ôr kwagh u tar ve shon u a hide a ú her la kaa ér ua lu paradiso kuaa je! (Yesaia 65:25; Esekiel 34:25;36:35) U hemban cii je yô, a hide a mcivir u wang her, tempel la kpa a hide a mar. (Mika 4:1-5) Akaaôron a profeti ne na Mbayuda mba ve lu shir la ishimaverenkeghen, shi wase ve u wan ishima ken anyom 70 aa ve lu uikyangen ken Babilon la.

7 Ken masejime yô, shighe u hiden sôron akaa la maa va kuma. Yange mba pasen Mbayuda mba dugh ken Babilon kera yô, maa ve hide ken Yerusalem ve va hide ve maa tempel u Yehova. (Esera 1:1, 2) Mcivir ve yange una lu wang di tsô yô, Yehova a ver ve doo doo shi tar ve kpa u doo yiagh shi ú zua a mzehemen kpaa. A kura ve sha ikyev i mbaihyomov vev man sha ikyev i inyamkyume í yange í kar í dumbur ken tar la upuembaanyomov imôngo la. Yange vea ember tahav mbu Yehova mbu sôron akaa hen shighe la je a zua ga! Kpa akaa la lu di mafo u m-kur u akaaôron a profeti a sôron akaa la tsô. Lu u m-kur u vesen yô una va ken hemen “sha ayange a masetyô,” sha shighe wase ne, zum u a ver Oryandyako i Tor Davidi u i tsengaôron kwagh na tor la.—Yesaia 2:2-4; 9:6, 7.

8 Yange mba ker Yesu tor sha Tartor u sha ken inyom i 1914 la je tsô, maa gba nengen sha ugbayol mba ken jijingi mba mbaperapera mba civir Aôndo shin tar. Di vough er Shirushi Orpershia u hembanityav la yange pase asande a Mbayuda ken Babilon tuhwa ken inyom i 537 cii shighe u Yesu la nahan, kape Yesu kpa yange pase asande a Mbayuda mba ken jijingi—mba ve dondon un ijime kôôsôô la—ve due sha ikyev i tartor u kwaghaôndo u aiegh u sha tar cii u a lu Babilon u nyian ne tuhwa je la. (Mbaromanu 2:29;  Mpase 18:1-5) Hii ken inyom i 1919 la je zan zan, i hide a mcivir u wang i ver sha ian na ken Mbakristu mba mimi. (Malaki 3:1-5) Hii shighe la je zan zan, ior mba Yehova mbá civir un ken tempel na u ken jijingi la—ka mserakaa u Aôndo a ser a ver sha ci u mcivir u wang je la. Er nan kwagh ne a lu se kwagh u vesen nyiana?

Er Í Hii Ve Kwagh A Gbe sha Mser u Sôron Akaa ken Jijingi Yô

9. Yange shighe u mbaapostoli la karen kera yô, ucôôci mba Mbakristu Mbaaiev er a mcivir u Aôndo nena, kpa Yehova gema er nyi sha ayange a ase nee?

9 Time ase sha iaven shon i kwagh ne e̱r la. Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la ve zua a averen a ken jijingi kpishi. Kpa Yesu man mbaapostoli tsengakaan ér a va hôngor a mcivir u mimi, una mire kpaa. (Mateu 13:24-30; Aerenakaa 20:29, 30) Ashighe a mbaapostoli la nga karen kera yô, Mbakristu Mbaaiev maa va. Mbahemenev vev gba van a atesen man aeren a mbafanaôndoga ve eren la. Shi ve na yô ican er kpishi u kporom ikyua hen Aôndo, ve kaa ér Aôndo ka Mbautar man ityesen ne taver u kaven kpishi, shi ve tese ior ér ve̱ za pasen asorabo a ve hen upristi shi ve̱ eren msen hen Maria man hen “usent,” i̱ de kera lu hen Yehova ga. Er hôngor ne ú ze hemen hegen uderimbaanyomov ve kar imôngo nahan, Yehova er nyi? Ken tar ú ainge ú icugh i̱ ngee ken kwaghaôndo je i gande, aeren a mbafanaôndoga a dumbur yum ne, Aôndo mough sha hide tím mcivir u wang her! Se fatyô u kaan ser mhidi u i hidi a mcivir u wang her ne ka kwagh ugen u hemban cii u a ze hemen sha shighe wase je ne, man se lu kehen a kehe a kwagh ken zwa ga.

10, 11. (a) Paradiso u ken jijingi ne ngu a avegher ahar a nyi, man kwagh ne bende a we nena? (b) Ka unô ior Yehova a kohol a ver ken paradiso u ken jijingi nee, man kanyi kwagh vea lu a ian i icivirigh i nengen a mini?

10 Nahan Mbakristu mba mimi mba ember paradiso u ken jijingi nyian. Paradiso ne wa nyi man nyi kere? Ngu a avegher a vesen ker ahar. U hiihii la ka mcivir u wang u Yehova, un u á lu Aôndo u mimi tswen la. A ver se doo doo sha u nan se mcivir u a lu a mbaaie sha mi ga, shi í nzughul a mi kpaa ga yô. Shi ne se kwaghyan u ken jijingi. Kwagh ne wasen se u henen fan kwagh u Ter wase u sha shi eren ishima na shi kporom ikyua hen a na kpaa. (Yohane 4:24) Vegher u sha uhar u paradiso u ken jijingi ne  wa ior ker. Er Yesaia yange tsengapasen nahan, “sha ayange a masetyô” ne, Yehova tese mbacivir un igbenda i bem. A tswer se ityav mbi nôngon. Shi, er se yen tsung nahan kpa, a wase se se ‘haa orhe iyol.’ Veren iniôngon yase la doo doo sha icighan jijingi na, u a ne se lu a aeren a injaa la. (Mbaefese 4:22-24; Mbagalatia 5:22, 23) Zum u ú dondo jijingi u Aôndo yô, mimi je ú ngu ken paradiso u ken jijingi ne.

11 Yehova kohol ambaaior a á doo un ishima la cii a va a ve ken paradiso shon u ken jijingi ne—ior mba a doo ve ishima shi ve soo bem shi ve lu “mbaibanave ken jijingi la” cii. (Mateu 5:3) Ka ambaaior la aa lu a ian i icivirigh i nengen mser u hemban kpilighyol u a va sôr akaa la ye—ka mser u a sôr orumace man tar jimin cii la je la.

“Nenge M Ngu Geman Akaa Cii Hingir A He”

12, 13. (a) Er nan ve i lu u akaa a uprofeti ve er sha kwagh u sôron akaa la aa kure ken hemen keng a bunde ga? (b) Er Yehova yange pase ken Eden nahan, awashima na sha ci u tar ne ka nyi, man er nan ve kwagh ne a ne se ishimaveren sha mlu u ken hemene?

12 Akaa a uprofeti ve er sha kwagh u sôron akaa la kpishi ôr kwagh hemba di mser u a sôr akaa ken jijingi tseegh la. Ikyav i tesen yô, Yesaia yange nger kwagh u shighe u a bee mbauangev cii iangev vev, a kua mbakeer man mbaapirashe man mbaakondoato kpaa cii, shi ku je kpa a tim ú kera yô. (Yesaia 25:8; 35:1-7) Uityendezwa mbara yange ve kure kpôô kpôô sha ayange a Iserael u tsuaa la ga. Shi, er se nenge a m-kur u uityendezwa mban ken jijingi sha ayange a ase ne nahan kpa, se mba a ityôkyaa i nan jighjigh ser vea kure kpôô kpôô ken hemen, shi vea kure vindi vindi kpaa. Er nan ve se fe ser kwagh ngu nahana?

13 Yehova yange pase kwagh u un we ishima sha ci u tar ne la wang ken Eden. A wa ishima wener tsombor u orumace u lun saan saan shi lun gbon gbon shi lun ken mzough kangenaa u̱ tema sha ú. Yange lu u nomsoor man kwase ve̱ wa ikyo sha tar man sha akaa a i gbe sha ú cii, shi ve̱ gema tar cii u̱ hingir paradiso. (Genese 1:28) Zulum tsô kpa mlu u tar ú lu ker hegen ne zulum sha awashima la ga. Nahan kpa, se na jighjigh ser, kwagh u Yehova je a we ishima yô, mayange una kar kpe ga. (Yesaia 55: 10, 11) Ka Yesu, Tor Mesiya u Yehova a ver la, una va a Paradiso shon u una tser tar cii ne ye.—Luka 23:43.

14, 15. (a) Yehova una gema ‘akaa cii a hingir a he’ nena? (b) Uma una lu nena ken Paradiso, man ka nyi kwagh i hembe doon we?

14 Tôô ase ken ishima wer ú nenge í gema tar cii hingir Paradiso! Yehova ôr kwagh u shighe shon kaa ér: “Nenge M ngu geman akaa cii hingir a he.” (Mpase 21:5) Gbidye ase kwar nenge inja i kwagh la yôô. Yehova una eren tahav nav mbu timin akaa la sha botar u tse ne una been kera cii yô, a mase shin di “Sha u he man tar u he” la tseegh. Inja na yô, gomoti u he una tema shaala una lu nengen sha tar u he, ú a lu ior mba Yehova a doo ve ishima shi ve lu eren ishima na tseegh vea lu ker la. (2 Peteru 3:13) A kar a Satan kera, kua azôv a na kpaa cii. (Mpase 20:3) Ken udubumbaanyomov mba ve kar imôngo mbara cii, á lu hiin je orumace nana kera lu ken uikyangen sha ikyev i tahav mbu mbu iv a ifer shi mbu vihi tu tsung shi mbu ngee a akaabo mbula ga je la. Mpever u ior vea zua a mi la una gande ôron je ka u henen a hen ga.

15 Hen shighe ne, se mase lun a ian i nengen sha tar u doonashe ne er yange i wa ishima sha hiihii la ér se̱ nengen sha ú nahan. Tar iyol i ú ngu a tahav mbu sôron iyol i ú. Aluer i kar a kwagh u a lu vihin ukungwambamngerev la kera yô, ukungwa mba i vihi ve je kpa vea fatyô u hiden sôron iyol ve; shi gburumaa mba tar ne mba ityav mbi caver a mi kpa vea fatyô u hiden sôron ayol a ve, aluer i de ityav mbi nôngon yô. A doo u eren tom sha atindi a gbaaôndo tsô, shi a doo u sôron tar sha u u̱ hingir sule u doonashe, u̱ hingir Eden u tseren tar cii, lun a akaauma sha mi kpete kpete je ngeen ganden ôron kpen kpen! Orumace una kera tim a tim ishôso man imendenev atô kposo kposo a ityôkyaa shio ga, kpa una de a lu bem bem a akaa a i gbe sha tar la cii. Mbayev mba kiriki je kpa vea kera cia inyamtoho ga.—Yesaia 9:6, 7; 11:1-9.

16. Ka mserakaa u nyi una bende a hanma orperapera cii ken Paradiso?

16 Se ayol a ase je kpa a sôr se. Armagedon una karen kera cii yô, mba vea war la vea nenge a uivande mba a bee ior angev tar sha won cii la. Er Yesu yange er zum u a lu shin tar la nahan, una yar tom aa tahav mbu Aôndo a ne un la una bugh mbaapirashe ashe, mbaakondoato kpa una sôr ve, shi mbakeer kua mba ve lu gbon gbon ga kpa una sôr ve. (Mateu 15:30) A saan mbabeenyol iyol  sha ci u vea hide a lu a gbon gbon u igyumior la, shi ukorkor vev mba ken iyol kpa vea bee cica cii. (Yobu 33:25) Adivir aa kar kera vindi vindi, shi alegh kpa aa kôôm a hingir jighilaa, shi igbila kpa ia hide a lu a agee. Mbaperapera cii vea fa je ér akaa a isholibo man myen a ve a mi la nga been kera kure kure. Hen shighe la se wuese Yehova Aôndo sha tahav nav mbu sôron akaa la kpen kpen! De se time nen sha vegher u hemban sagher iyol cii u shighe shon u sôron akaa ne.

U Hiden Nderen Mbakpenev

17, 18. (a) Kanyi yange i̱ na ve Yesu kôôm Mbasadushi? (b) Kanyi kwagh yange i̱ er ve Eliya sôn Yehova ér a̱ nder or shin kuu?

17 Ken derianyom u hiihii la, mbahemenev mba kwaghaôndo mbagenev lu i yilan ve ér Mbasadushi, ve na jighjigh a mnder u shin ku ga. Yesu kôôm ve sha mkaanem man nahan ér: “Ne tsume er ne fe icighanruamabera man agee a Aôndo kpaa ga yô.” (Mateu 22:29) Een, Ruamabera pase sé ér Yehova ngu a tahav mbu sôron akaa sha imba gbenda la. Sha nena?

18 Gbidye ase kwar nenge kwagh u yange er sha ayange a Eliya la. Kwasecôghol ugen kôr wan na u môm môm sha ave gbeda gbeda. Wan la lu kpenegh. Yange a kpiligh profeti Eliya iyol kpishi, un u lu orvannya u kwase la je ayange kar la. Cii man shighe ne yô, Eliya vande wasen wan ne war ijen. Alaghga je yô, kwagh u wanakiriki ne doo Eliya ishima kpaa. Ku ne vihi ngô na je ule kpishi. Gadia lu un tseegh mase shin her u umbur un nom na u vande kpen kera la ye. Alaghga lu a ishimaveren ér yange una beeyol yô, wan na la una nengen sha a na. Ishima ta kwasecôghol ne akperan, tsô a gba henen ken ishima na ér alaghga tsô ka mtsaha je un zough a mi sha ci u asorabo a yange un er la ye. Ijungwen ne maa hemba gban a gba kera cii, tsô Eliya kera fatyô u wan ishima a í ga. A shiligh a kôr ikyom la shin ikyum i ngô na a ngohol, a unde a yem a í sha iyou na, a za sôn ér Yehova Aôndo a̱ hide wan la a uma na her, a̱ hingir uma.—1 Utor 17:8-21.

19, 20. (a) Aberaham yange tese ér un na tahav mbu Yehova mbu sôron akaa la jighjigh nena, man imba jighjigh u nan na la yange har sha nyi kwagha? (b) Yehova yange na Eliya injar sha jighjigh u nan na la nena?

19 Lu Eliya hii nan kwagh u mnder u shin ku jighjigh ga. Aberaham  vande nan jighjigh uderimbaanyomov imôngo ér Yehova ngu a imba utaha i sôron kwagh nahan la—man lu sha ityôkyaa je. Zum u Aberaham lu anyom 100, Sara di lu anyom 90 yô, Yehova hide ve a alegh a mar a yange lu kpenegh la her, nahan ivande i kpilighyol er Sara, a mar wannomso. (Genese 17:17; 21:2, 3) Ken masejime, wan la vesen we ikyondo cii yô, Yehova kaa a Aberaham ér a̱ kôr wan na la a̱ za na naagh a mi. Aberaham tese jighjigh u nan, fa ken ishima na je wener Yehova una fatyô u hiden a Isaka, wan na u ishima ishima la her uma. (Mbaheberu 11:17-19) Alaghga á lu jighjigh u nan taveraa la yange na ve Aberaham kaa a mbayev nav zum u a wa iyol u unden sha uwo za nan naagh sha wan na la wener, un vea Isaka vea hide imôngo ye.—Genese 22:5.

“Nenge, wan wou ngu uma!”

20 Yehova war Isaka, nahan kera gba u a nder un a nder shin ku hen shighe la ga. Nahan kpa sha shighe u Eliya la yô, wan u kwasecôghol ne vande kpen kera—kpa ica lu a̱ gba ga. Yehova kimbi profeti la injar sha jighjigh u nan na la sha u nderen wan la shin ku! Eliya maa gema wan la na ngô na, kighir un mkaanem ma doon sha mi ér: “Nenge, wan wou ngu uma!”—1 Utor 17:22-24.

21, 22. (a) Er nan ve i nger mbamnder mba shin ku ken Ruamabera? (b) Ken Paradiso yô, a nder ior shin ku a za kighir nan je, man ka an nana er kwagh nee?

21 Ka ijiir i hiihii i Bibilo i̱ tese ér Yehova yar tom aa tahav nav sha u hiden nderen or shin ku je ne. Ken masejime yô Yehova shi na Elisha tahav, kua Yesu man Paulu man Peteru kpaa, u nderen mbakpenev shin ku. Sha mimi yô, mba i nder ve shin ku la kpa ken masejime yô, shi ve hide ve kpe kera. Nahan kpa, i nger akaa ne ken Bibilo sha u tesen se er akaa aa va lu ken hemen yô.

22 Ken Paradiso yô, Yesu una kure tom na u á lu “mnder man uma” la. (Yohane 11:25) Una nder ior umiliôn umiliôn, una na ve ian i lun uma gbem sha won ken Paradiso shin tar. (Yohane 5:28, 29) Nenge imba iember i ior vea ember zum u vea hide a nenge a azende ve a doon ve ishima kua anmgbianev vev mba yange ku pav ve ica i gba, vea hide a lu kuven ve ember la sha wono! Hanma orumace cii nana wuese Yehova sha ci u tahav nav mbu sôron akaa la.

23. Kanyi yange i̱ lu gbenda u hemban cii u Yehova yange tese tahav nava, man kwagh ne tese a akperan shio ér ishimaverenkeghen yase i sha kwagh u ken hemen la ngi gbilin ga nena?

 23 Yehova na se ibumun i̱ i̱ lu a ahon a gban sha mi ga yô, ér ishimaverenkeghen ne ngi gbilin ga. Yange tese tahav nav sha gbenda u hemban cii sha u nderen Wan na Yesu shin ku, sha u a̱ hingir ityagher or u ken jijingi, shi a̱ cir ken un Yehova jighilii. Yesu shon u i nder un shin ku ne ande hen ior uderi imôngo je. (1 Mbakorinte 15:5, 6) Hen mbatanakperan je kpa, imba ikyav i tesen ne gande ve u tunan. Yehova ngu aa tahav mbu hiden a uma her.

24. Er nan ve se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una nder mbakpenev keng a bunde ga, man ka ishimaverenkeghen i nyi hanmô wase nana fatyô u lun a mi?

24 Ka tahav mbu nderen mbakpenev shin ku tseegh Yehova a lu a mi ga, ngu a isharen i eren kwagh ne kpaa. Aôndo yange mgbegha orjighjigh Yobu ôr kwagh u Yehova ér ngu a isharen i nderen mbakpenev shin ku. (Yobu 14:15) Sar ú u kporom ikyua hen imba Aondo u i girim un iyol u yaren tom aa tahav nav mbu sôron akaa sha imba gbenda u dooshima ne ga he? Kpa umbur wer, mnder u shin ku ne ka di vegher môm u zege tom u sôron akaa u Yehova una va er la tsô. U nguren kporom ikyua a na seer a seer yô, kusu ishimaveren i civirigh i ú lu a mi wer ú fatyô u lun her nengen er Yehova una ‘gema akaa cii aa hingir a he’ la lu a mi gban.—Mpase 21:5.

^ par. 3 “Ashighe a sôron akaa cii” la yange hii zum u í ver Tartor u Mesiya man oryandyako u ken tsombor u orjighjigh Tor Davidi sha ikyônough ki torough la. Yehova yange tôndo zwa a Davidi ér or u ken tsombor na nana tema tor gbem sha won. (Pasalmi 89:35-37) Kpa yange Mbababilon mba va timin Yerusalem ken inyom i 607 cii shighe u Yesu la yô, orumace môm u ken ihan i Davidi kera tema sha ikyônough ki torough ki Aôndo ga. Zum i ver Yesu tor sha yô, a hingir Tor shon u i vande eren ityendezwa tsuaa er una va ken tsombor u Davidi la. Gadia i mar un shin tar lu oryandyako i Davidi.

^ par. 6 Ikyav i tesen yô, Mose man Yesaia man Yeremia man Esekiel man Hosea man Yoel man Amoshi man Obadia man Mika man Sefania cii, yange ve ôr kwagh u tahav mbu sôron akaa ne.