Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 15

Yesu ‘Ver Ijirôron i Mimi sha Won’

Yesu ‘Ver Ijirôron i Mimi sha Won’

1, 2. Lu hanma shighe nahan Yesu vihi ishima, man lu sha ityôkyaa i nyi?

ISHIMA vihi Yesu ker kpishi—kpa lu sha inja je. Alaghga a taver we er i hii ve yange vihi ishima nahan yô, gadia un lu a ishima i legh legh je gande. (Mateu 21:5) Nahan kpa mayange vihi ishima za kar ikyaa inya ga, gadia ishimavihin na la i̱ lu sha ikyaa i perapera. * Kpa lu nyi je i̱ vihi or u lu a bem ishima yum nee? Lu ifer i̱ a nenge í lu eren kpishi la.

2 Tempel u ken Yerusalem lu Yesu kwagh kpen kpen. Sha tar cii, lu cii ijiir i i tsegha i sha ci u civir Ter na her tseegh cii je la. Mbayuda ve mough sha ajiir wue wue ve tsa tugh kaka sha u za civir Aôndo ker. Atôatyev je kpa, á yange cian Aôndo yô, a za ker a za nyôr ken tembe u ken won u tempel shon, ape i ver sha ci ve la. Kpa shighe u Yesu hii tomshiren na ica lu a̱ gba ga la, yange za nyer hen tembe u tempel yô, a ande sha kwagh u ndôhôr un ishima kpishi. Nenge ase yô, ijiir la hingir er ka tembe kasua nahan, kera bee ijiir i civir Aôndo her ga! Mbakpengav iv ker poo kua mba musan inyaregh kpaa. Kpa, lu ifer i nyi jighilii ve lu erenee? Ior mban kôr tempel u Aôndo gema hingir ve ijiir i nyighen ior—ijiir i iin a ii ior kuaa. Inja nena?—Yohane 2:14.

3, 4. Ka anyighe u nyi lu zan hemen ken iyou i Yehova, man lu nyi kwagh Yesu gema er sha u sôron kwagh shono?

3 Mbahemenev mba kwaghaôndo yange ve wa tindi ér or a̱ de tee ma inyaregh ki gen i môm nana̱ taan kpandegh ku ken tempel a mi ga, saa sule u ve kaa ér i̱ taan kpandegh a mi la tseegh. Nahan mba van ken tempel cii, i gba u saa vea va musan inyaregh ki ve lu a mi la, vea zua a usule mba shon keng.  Nahan mbamusaninyaregh tar utebul vev ken atô u tempel jighjigh, ve lu musan ior inyaregh, zuan a liba. Shi kpenga u teen ilev kpa lu van ve a liba kpishi. Or nana̱ soo u nan nagh yô, i lu u nana fatyô u yamen ilegh hanma ijiir ken gar cii va nan nagh a mi, kpa yange or nana gba yamen ilegh hanma ijiir tsô nana va a mi yô, mba eren tom ken tempel ve venda ki ér ki doo ga. Kpa a lu ken tempel yô, ve lumun ki. Nahan er mbakpengav mban fa ér ior mba ape yamen ilegh ga saa hen ve yô, ashighe agen ve tee ior ilev sha ishe i taver tsung. * Kpenga ungun lu u sha ifer je gande ôron. Lu gbendanumun kuaa je!

“Yem nen a akaa angan kera”!

4 Lu u mayange Yesu una gba den imba ifer ngin nahan ga. Gadia lu iyou i Ter na je ne! Nahan a tôô ikyar a tume akpa a mi, a zenda ibua kua iyôngo kpaa ken tempel kera. Shi á kar á za hen mbamusaninyaregh mbara, a za mgbegha utebul vev kera. Tsô, isham sulee cii tsenda hen inya, hingir sarem sarem! A shi a zenda mbateenmkungum mbara kpaa, a kaa a ve ér: “Yem nen a akaa angan kera.” (Yohane 2:15, 16) Ikyav tese ér hen zum la or môm kpa nan cihi nan hendan kwagh a or u tseen ishima ne ga.

“Wan Bee Ter”

5-7. (a) Uma u Yesu lu sha mi cii ve va mase hingir orumace la bende a mnenge na sha kwagh u ijirôron i mimi nena, man aluer se time sha ikyav i ver la yô, ia tese se nyi? (b) Kristu wase u wanger mbaaie mba i er sha kwagh u hemen u Yehova kua shi iti Na la nena?

5 Yange i zenda mbakpengav mbara nahan kpa, ken masejime yô shi ve hide. Anyom nga karen atar yô, Yesu shi ôr kwagh sha ifer ve shon, kwa ne yô a kimbir mkaanem ma Yehova iyol na vande ôron sha u nan mba ve gema iyou Na hingir “bar u mbanumungbenda” ibo la. (Mateu 21:13; Yeremia 7:11) Sha  kpôô yô, er Yesu nenge í lu nyighen ior, bumen ve sha huwa shi hôngor tempel u Aôndo kpaa yô, ishima vihi un di vough er Ter na kpa i̱ vihi un nahan. Man ka kwagh u ishima yange ma i vihi un keng! Gadia Ter u Yesu ndera tesen un je kuma anyom umiliôn imôngo. Yange kôr ifer ihyom er Yehova kpa a ker i ihyom nahan. Nahan ishenge i ior ve wan ér, “Wan bee ter” la maa i kôr un vough. Nahan aluer se soo u fan gbenda u Yehova a er ijir wang yô, saa se time sha ikyav i Yesu Kristu yange ver la.—Yohane 14:9, 10.

6 Shighe u Satan yila Yehova Aôndo oraie a ityôkyaa shio, shi kaa ér Aôndo hemen sha perapera ga la, Wan u Yehova u môm môm lu her, lu ungwan. Nenge imba côron aie u Satan wa Aôndo iyol la sha wono! Shi Wan u Aôndo ungwa imbwase i Satan yange va kaa wener ma or môm je kpa nana gba civir Yehova sha ci u dooshima tsô ga la. Mbaaie mban vea nyoon Wan u Aôndo kpen kpen. Nahan a doo un kpishi zum u a fa ér ka un je una wase u wanger mbaaie mban yô! (2 Mbakorinte 1:20) Kpa, una er kwagh ne nena jimi?

7 Er i vande pasen se ken Ityough ki sha 14 kira nahan, Yesu Kristu er kwagh u hemban sha won cii sha u una wanger aie u Satan wa ior mba Yehova iyol la vindi vindi, kwagh a shi ga yô. Nahan Yesu wa imaagh ki va paan hemen u Yehova la iyol, shi tseghan iti Na vindi vindi kpaa. Er í lu Yesu je Yehova a ver ér a̱ lu Orhemen yô, una wase u veren ijirôron i mimi i Aôndo la tar sha won cii. (Aerenakaa 5:31) A tese ikyav i ijirôron i mimi i Aôndo zum u a lu shin tar la. Yehova ôr kwagh na kaa ér: “Me ver Jijingi Wam sha a Na, Una yôô ijir her akuraior.” (Mateu 12:18) Yesu kure mkaanem man nena?

Yesu Ta Iwanger sha ‘Kwagh u A Lu Ijir’ Yô

8-10. (a) Aeren a uter a mbahemenev mba Mbayuda la yange tese ér mba ve lu Mbayuda ga cii kua kasev kpaa gba kwagh ga nena? (b) Atindi a ior gema tindi u Yehova wa sha kwagh u Iyange i Memen la hingir ikyav mbi yuhwan nena?

8 Tindi u Yehova doo Yesu ishima, kuran Tindi shon kpaa.  Kpa mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange na la yô, ve gema ve nzughul a nzughul a Tindi, ve yaren tom a mi sha inja ga. Yesu kaa a ve ér: “Kwagh á tser ne, ne mbangeren man Mbafarishi, ne mbaimangerev. Gadia . . . ne kera wa akaa a a hembe lun a inja ken atindi la iko ga, er: ijirôron man mhôônom ma zungwen man jighjigh u nan” nahan. (Mateu 23:23) Nahan kwagh ne tese wang ér, mba tesen Tindi u Aôndo mbara ve lu pasen ‘kwagh u a lu ijir’ la wanger wanger ga. Kpa, ve de ve lu nzughul a nzughul a ijirôron i Aôndo. Inja nena? Time ase sha akav a tesen agen kpuaa.

9 Yehova wa ior nav tindi ér ve̱ lu paleghaa a akuraior á a kase ve la. (1 Utor 11:1, 2) Kpa mbahemenev mba kwaghaôndo mbagenev mba toron asema gema lu taver ior asema ér mba ve lu Mbayuda ga cii yô, ve̱ laha ve. Je yô, ngeren u Mishnah la wa tindi ugen nahan ér: “Or a̱ de undun ibua i nan ken ityôr i akuraior ga, gadia mba yaven a ilev.” Imba ieren i gban kombor hanma or u nan lu Oryuda ga cii kangen ile i môm ngila nahan, lu sha mi ga, shi ieren la i zua sha ityesen i Tindi u sha ikyev i Mose la kpaa ga. (Levitiku 19:34) Shi atindi agen a ior wa la gema pande a pande kasev icivir kpaa. Atindi shon ne kaa ér aluer kwase ngu zan hen gbenda a nom u nan yô nana̱ vaan nan ken ijime, nana̱ de ze vea nan ikyooso ikyooso ga. Shi tindi ne ta nomso icin ér ve de lamen a kwase ken igbar ga, a̱ lu kwase ve je kpa i venda. Shi ugen kaa ér kasev ve̱ de eren shiada hen atejir ga, di er ikpan kpa i venda nahan. Shi ior ve eren msen ugen u sughun Aôndo sha er ve lu kasev ga yô.

10 Mbahemenev mba kwaghaôndo wa atindi ve ngee je gema hembir Atindi a Aôndo. U tesen ikyav yô, tindi u Iyange i Memen la kaa di tsô ér i̱ de eren tom sha Iyange i Memen ga, í ver iyange la sha u civir Aôndo, shi henen akaa a ken jijingi, shi memen kpaa. Kpa Mbafarishi gema tindi la hingir ikyav mbi yuhwan. Ve wa atindi ver ver sha u pasen ior kwagh u a lu “tom” yô. Ve ter akaa agen kposo kposo kuma 39 ér á cii ka tom, ambaakaa er sunda kua tato u eren nahan. Akaa ne na yô ior gba pinen mbampin ciligh ciligh.  Ior gba pinen ér, aluer or wua iji sha Iyange i Memen yô, ka tato je nan er ye shinii? Aluer nan sev ma ishamuyia ér nana yaan nana yemen sha gbenda nahan, nan yar sunda he? Aluer or ngu dedoo ga man orgen bee nan angev yô, ortwer la nan er tom shinii? Yange í na mbamlumun sha mbampin mban nahan kaveraa, sha nahan yô shi í seer wan a wa atindi agenegh kpete kpete.

11, 12. Yesu tese wener un lumun a aeren a uter a Mbafarishi lu eren, a a due kposo a Icighanruamabera la ga nena?

11 Tsô, er mbahemenev mban wa atindi kpete kpete nahan, Yesu una er nan ve, una wase ior vea fa kwagh u a lu mimi jimi? Yange hendan a mbahemenev mba kwaghaôndo mbara sha ityesen na kua sha ieren na kpaa. Hii timen ase sha ityesen na la. A huna ikpela atindi i̱ ve wa kpishi la gbar gbar, a kaa a ve ér: ‘Ne bunde imo i Aôndo jim, sha aeren a en a mbayiase a ne ne ior la.’—Marku 7:13.

12 Yesu tese ken igbar wener Mbafarishi fa kwagh u tindi u Iyange i Memen la ga—a kaa wener ve awashima u tindi la ga kuaa je. Mesiya pase wener ka un je un lu “Ter u iyange i memen” ye, nahan un ngu a ian i been ior angev sha Iyange i Memen. (Mateu 12:8) Sha u una tese kwagh ne i̱ kôr inya yô, lu eren uivande ken igbar sha Iyange i Memen, lu been ior iangev. (Luka 6:7-10) Iangev mbi lu been ior la lu di u tesen kwagh u una va er tar sha won cii zum u una temtor Anyom Dubu la tsô. Anyom Dubu shon jim kpa aa lu Iyange i Memen i hemban cii, gadia mbaperapera cii vea de tom u ve zer shilen ken mlu ve u isholibo man u kuugh uderimbaanyomov imôngo ne.

13. Ka tindi u nyi Kristu yange kure tomshiren na shin tar ne ve, na, man tindi ne kaha a tindi u tse la nena?

13 Shi Yesu pase kwagh u a lu ijirôron i mimi yô, gadia zum u a kure tomshiren na shin tar ne cii la, a va a “tindi u Kristu” la. (Mbagalatia 6:2) Tindi ne kaha kposo a Tindi u sha ikyev i Mose u yange vande lun la, gadia er u tse la har sha ikpela atindi i i nger inya la nahan kpa, tindi u he ne yô, hemba haren sha akaawan. Nahan kpa, un kpa pande lu a atindi agen a  yange i wa jighilii yô. Yesu yila imba tindi ugen u i wa jighilii ne ér “tindi u he.” Yesu tese mbadondon nav cii ér ve̱ doo ayol a ve, di vough er ve doo un ishima kpaa nahan. (Yohane 13:34, 35) Mimi je, lu u mba vea dondon “tindi u Kristu” cii yô, dooshima u tangen iyol ga la una lu ve tindi u vesen.

A Lu Ikyav i Ijirôron i Mimi

14, 15. Yesu tese wener un fa ikighir i tahav nav nena, man er nan ve kwagh ne a ne se ishimatavera?

14 Yesu tese a tese kwagh u a lu dooshima tseegh ga. Yange eren kwagh sha “tindi u Kristu” la kpaa. Uma na cii tese ikyav i tindi la. Time ase sha igbenda itiar i ikyav i tesen i Yesu la i tese kwagh u a lu ijirôron i mimi wanger wanger yô.

15 Hiihii yô, Yesu palegh u eren nyityô kwagh i ifer cii. Aluer ú ver ishima yô, ashighe kpishi ka zum u se uumace mba se yen ne ka sea hii u kehen ityough, geman eren kwagh u a gande se tahav nahan ve, afer kpa se hii u eren ye. Yesu yange er nahan ga. Kwagen la orgen va hen Yesu va kaa a na ér: “Ortesen, kaa anngôm a̱ kar dyako vea mo.” Tsô Yesu gema kaa a na ér nyi? A pine un ér: “Nomsoor! Ka an nan verem orjir shin or u karen ne kwara?” (Luka 12:13, 14) Kwaghôron la kpiligh iyol gaa? Kwaghfan u Yesu man tahav mbu Aôndo na un la hemba mbu nyityô or shin tar nan lu a mi yô; nahan kpa, a venda u wan ave sha ikyaa ne, gadia a fa dedoo wener i na un tahav ér una wa ave sha í ga. I gbe je kape Yesu a hiden a iyol na ijime je la, shighe u lu sha anyom udubu udubu cii ve mase va hingir or la kpa, eren nahan. (Yuda 9) Ieren i Yesu a lu a mi i suur sha Yehova ér i̱ lu un a̱ pase kwagh u á lu u vough la, ka inja i dedoo kpen kpen.

16, 17. (a) Yesu tese mimi ken loho u dedoo u Tartor u Aôndo ú lu pasen la nena? (b) Yesu tese ér un er ijir sha mhôôn nena?

16 Sha uhar yô, Yesu tese kwagh u a lu ijirôron i mimi sha gbenda u a pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo la. Sangen a sange ga. Kpa, a gema a nôngo tsung sha u una ar a hanma or cii yô, mbainyarev kua atsanaior kpaa. Kpa Mbafarishi yô ve eren nahan ga, tativ zendan atsanaior kera, ve huren mba  ve lu sha kwarkyaa ga la kera, shi ve yilan amba la ér ka am-ha·ʼaʹrets, inja na ér “ior mba sha kwarkyaa ga.” Yesu yange hendan a ifer ve ne. Un eren hanma kwagh cii sha mimi u Aôndo u a soo ér “ior cii” ve fa un la, a̱ lu shighe u a lu pasen ior loho u dedoo, shin a lu shighe u a lu yan kwagh vea mbagenev imôngo kpaa, una lu nan a na ior kwaghyan, shin a lu been ior angev shin zum u a nder or shin ku je kpaa. *1 Timoteu 2:4.

17 Sha utar yô, ijirôron i Yesu lu a mhôônom ma zungwen sha mi tsung je. Yange a nôngo tsung sha u wasen mbaasorabo. (Mateu 9:11-13) Ka a wase mba tahav mbu yen ve la fese je. U tesen ikyav yô, Yesu dondo mbahemenev mba kwaghaôndo sha mnyagh u ve nyaghen Atôatyev la ga. Kpa gema zungwen ve mhôônom, tesen ve kpaa, shin er lu hen Mbayuda jighilii i tindi un nahan kpaa. A lumun u been wanakiriki u Torutya u Mbaroma angev sha ivande, a kaa ér: “Ken Mbaiserael je kpaa mayange M ngu a zua a jighjigh u nan u vesen nahan ga.”—Mateu 8:5-13.

18, 19. (a) Yesu hide kasev a icivir ve her sha nyi igbenda? (b) Ikyav i tesen i Yesu la i̱ wase se u nengen er ishimataver man ijirôron i mimi i ze kpera kpe kpera nena?

18 Kape Yesu nengen kasev kpa kposo a ior mba sha ayange na la je la. Yange eren a ve sha inja. Tativ nengen kasev mba Samaria ér mba Atôatyev, nahan mba wang ga. Kpa Yesu yô, ishima ta un akperan ga, a pase kwase Samaria kwaghaôndo hen kpe u ijôr i Shikar. Sha kpôô yô, lu hen kwase ne Yesu hii pasen iyol na wang ér un ngu Mesiya u ityendezwa ye. (Yohane 4:6, 25, 26) Mbafarishi yange ve kaa ér i̱ de tesen kasev Atindi a Aôndo ga, kpa Yesu tesen kasev kwagh hanma shighe. (Luka 10:38-42) Shi, er aeren a uter kaa ér a fatyô u nan shiada u kwase  jighjigh ga nahan kpa, Yesu na kasev kpishi ian i civirigh, lu ve ve vande nengen a na hiihii shighe u a nder shin ku kera la ye. Je yô, a tindi ve ér ve̱ za kaa mbahenen nav mba nomso mbara loho u injaa ne.—Mateu 28:1-10.

19 Sha kpôô yô, Yesu pase akuraior kwagh u a lu ijirôron i mimi yô. Ashighe kpishi uma na a zurum shin ato a kuugh, kpa a er kwagh ne. Ikyav i tesen i Yesu la i̱ wase se u kaven ér saa or a taver ishima ve, nana ôr ijir sha mimi ye. Nahan, lu sha inja je i yila un ér “Begha u ken kwe u Yuda” ye. (Mpase 5:5) Umbur wer, begha ka ikyav i ijirôron i mimi. Nahan kpa, kera shi ica ga tsô Yesu una va a ijirôron i mimi sha gbenda u hemban cii. Ka hen shighe la una ‘ver ijirôron i mimi sha won’ sha gbenda u hemban cii ye.—Yesaia 42:4.

Tor Mesiya ‘Ver Ijirôron i Mimi sha Won’

20, 21. Tor Mesiya ver ijirôron i mimi tar sha won cii ken tiônnongo u Kristu sha ayange ase ne nena?

20 Er Yesu hingir Tor Mesiya ken inyom i 1914 la je, maa ngu veren ijirôron i sha mimi sha won. Inja nena? A na sha u kwaghôron u profeti u í nger ken Mateu 24:14 la una kure vough yô. Mbadondon nav tar sha won cii mba tesen ior mimi u Tartor u Yehova la han han kpaa. Ve kpa mba tesen ior sha mimi, sangen a sange ga di vough er Yesu kpa ngise eren nahan, mba nan hanma or cii ian ér nana̱ fa Yehova, Aôndo u a er ijir sha mimi la, mbayev man mbabeenyol man mbainyarev man atsanaior, kua nomso man kasev kpaa cii.

21 Shi Yesu ngu ôron ijir sha mimi ken tiônnongo u Kristu kpaa, hen ape í lu un je a lu Ityough la. Er yange i tsengapasen nahan, a na ‘ior mba uiyua,’ ka mbatamen mba ken Kristu mba jighjigh mba ve hemen ken tiônnongo je la. (Mbaefese 4:8-12) Ior mban ka vea kuran iyôngo i Aôndo yô, ve dondo ikyav i Yesu Kristu ver la sha u ôron ijir sha mimi. Hanma shighe cii ka ve umbur ér Yesu soo ér i̱ eren a ior mba ve lu iyôngo na cii sha inja—vea lu sha kwarkyaa shin vea lu ga kpaa, shi vea lu a inyaregh shin vea lu mbaibanave kpaa.

22. Yehova nengen ifer i i̱ dumbur sha tar nyian yum ne nena, man a ver Wan ne ér a̱ va er nyi?

 22 Nahan cii kpa, ken hemen yô Yesu una ver ijirôron i mimi tar sha won cii sha gbenda u hemban cii. Ifer dumbur ken botar u a saa ishe ci ca cii ne. Hanma wanye u nan kpe ijen yô, ka ifer i̱ ne ve nan kpe ye, hemban je yô aluer se gbidye kwar se nenge zege inyar u ka i vihi u varen ikyav mbi utyaav a mi, shin kuren ugbayol mba keren msaanyol a mi la yô. Ikyu i ior ka ve shi kpen umiliôn umiliôn hanma inyom la ka a ka di gbenda ifer môm tsô, man akaa ne cii vihi Yehova ishima kpen kpen, gadia un ka u perapera je. A ver Wan na ér a̱ va nôngo ityav a botar ne cii sha u been a iferkwagh kera kuaa.—Mpase 16:14, 16; 19:11-15.

23. Armagedon una kar kera yô, Kristu una sue ijirôron i mimi gbem sha won nena?

23 Kpa ijirôron i mimi i Yehova la saa sha u timin mbaaferev tseegh ga. Shi a ver Wan na ér a̱ tema tor, a̱ lu “Wantor u Bem.” Ityav mbi Armagedon mbira mbia karen kera yô, hemen u Yesu ua ver bem una tser tar, shi una hemen “sha ijirôron i vough” kpaa. (Yesaia 9:6, 7) Hen shighe la a doo Yesu u been a aferakaa a á ve ior a ijungwen man ican i yan sha tar yum ne. Una sue ijirôron i mimi i Yehova la gbem sha won. Nahan, ka a inja u hegen je se nôngo se dondo ijirôron i mimi i Yehova la. De se nenge er se kar ve, se er kwagh ne yô.

^ par. 1 Ieren i̱ Yesu ne zua sha Yehova vough, gadia un kpa “ishima vihin” un a mbaaferev. (Nahum 1:2) U tesen ikyav yô, ngise Yehova kaa a ior nav mba ve tsume mbara wener ve gema iyou na i̱ hingir “bar u mbanumungbenda,” a seer ér: “[Me] haa iyugh Yam kua ishima i vihin Yam sha ijiir ne.”—Yeremia 7:11, 20.

^ par. 3 Ngeren u i yer ér Mishnah la kaa ér, ior yange ve va er ayôôso sha mkungum ma i lu teen ken tempel sha ishe taver yum la. Fese je maa i pande ishe la i hide a mi ijime je hingir er á geman nan a na ior gbilin kuaa nahan! Kpa ka unô jim ve lu hemban yan liba sha kpenga nee? Mba timen sha akaa a mbayiase mbagenev kaa ér ka ior mba hen ya u Ana, Pristi u Tamen la ve lu a kasua u ken tempel la ye, nahan tsombor u pristi hingir mbainyarev sha kpenga ne.—Yohane 18:13.

^ par. 16 Mbafarishi yange ve kaa ér ior mba ve fe tindi ga, ve lu sha kwarkyaa kpaa ga la, mba “a ifan iyol.” (Yohane 7:49) Shi ve kaa ér or môm nana̱ de tesen ambaaior la kwagh ga, shin nana̱ eren kpenga a ve ga, shin nana̱ yaan kwagh a ve imôngo kpaa ga, shin msen je kpa nana̱ de eren a ve imôngo ga. Aluer or de ér wan u nan u kwase a vôso mô ve yô, ieren la vihi hemba u or gbihin wan u nan ér inyamkyume i̱ kôr nan la. Sha mnenge u Mbafarishi yô, u nderen je kpa mayange a va nder ambaaior la shin ku ga.