Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 11

“Igbenda Na Cii, Ngi Jighilii”

“Igbenda Na Cii, Ngi Jighilii”

1, 2. (a) Ka afer a vesen a nyi yange i er Yoseve? (b) Yehova yange sôr afer shon nena?

YANGE i kure Yosev ijir sha ifer. Yosev lu wanye kwaor u doonashe. I kôr un a ishô na iyol i za wuhe ken gaadi, i wa un aie iyol ér a soo u yaven a kwase ugen sha apera. Ka hiin je i er kwagh a na sha ifer nahan la ga. Zum u lu anyom 17 la kpa, anmgbianev nav nenge un mker, je ve war wuan un a wua jim je. Ve tee un, nahan i yam un za hingir kpan ken tar ugen. Er lu ken tar shon la, a venda mee u kwase u orvesen na lu zeren meen un la. Tsô kwase la maa wa un aie iyol, kape yange hii ve, hingir u lun ken gaadi je la. Kwagh ka a er i vihi yô, lu inja er Yosev ngu a or u nana nôngo kwagh na ga nahan.

Yosev yange ya ican ken “gaadi” a ishô na iyol

2 Nahan cii kpa, Aôndo u perapera a “doo Un ishima kua kwagh u mimi” la, gema lu nengen. (Pasalmi 33:5) Yehova er kwagh sha u sôron ifer la, a na í hingir u dughun Yosev ken gaadi kera. Heela tseegh ga, Yosev shon u i gbihi ken “gaadi” ne, shighe kar yô i ver un sha zege iantom i civirigh tsung. (Genese 40:15; 41:41-43; Pasalmi 105:17, 18) Kwagh ne tese ér í na Yosev ishô ken masejime, nahan un kpa tile sha iantom na i vesen la, sha er una za hemen u eren awashima u Aôndo yô.—Genese 45:5-8.

3. Er nan ve isharen i se cii i saren se ér ma i eren a vese sha inja shi ma i waan se ikyo la i lu kwagh u kpilighyol ga?

3 Kwagh na ne kôr se kunya kpishi je, shin ka nahan ga? Ka an wase je i lu a er nan ifer, shin nan lu a nenge i er or ifer ga? Sha mimi yô, se cii ka saren se pe ma i eren a vese sha gbenda u mimi, ma i sangen a sange eren kwagh a vese ga. Isharen ne ka kwagh u kpilighyol ga, gadia Yehova wa aeren a sha inja i mlu na la ken a vese, man ijirôron i sha mimi ka ieren i môm ken aeren na a vesen la. (Genese 1:27) Cii man se fa Yehova doo doo yô, saa se kav gbenda u a nengen ijirôron i sha mimi  la. Ka nahan man se hemba kaven igbenda na i kpilighyol la, shi a sagher se iyol u kporom hen a na ye.

Ijirôron i sha Mimi Kanyi?

4. Sha mnenge u orumace yô, i tôô ér ijirôron i sha mimi la kanyi kwagha?

4 Sha mnenge u orumace yô, ijirôron i sha mimi ka di u dondon kwagh u tindi a kaa la vough tsô. Takerada u i yer er Right and Reason—Ethics in Theory and Practice la u kaa er “ijirôron i sha mimi gba zua vea tindi man kwagh u eren sha tindi, man ian i or nan lu a mi i eren kwagh la, man ityom i i gbe u or nana er keng la, shi veren a ver ape nan ishô shin ibo ga.” Kpa ijirôron i sha mimi i Yehova la yô, ka di u gban dondon kwagh u tindi a kaa la tseegh, shin eren tom u i gbe u or nana er kpee la di tsô ga.

5, 6. (a) Inja i asemberatii a ken ijô i hiihii a i gem ér “perapera” shin “ijirôron i sha mimi” shin “mimi” la yô, ér nyi? (b) U kaan ér Aôndo eren kpe ga la inja na ér nyi?

5 Aluer ka u se fa er ijirôron i sha mimi i Yehova i lu yô, a gba u se time sha asemberatii a yange i yila ijirôron i sha mimi a mi ken ijô i i hii ngeren Bibilo ker la. Ken Ruamabera u ken Zwa Heberu la yô, asemberatii a vesen nga atar a i yer ishember ne yô. Ishemberti i ken asemberatii ne, i i hembe yaren tom a mi u yilan “ijirôron i sha mimi” la, shi a fatyô u yilan i kpaa ér “er vough.” (Genese 18:25) Asemberatii a ahar agen la mba hembe yilan a ér “perapera.” Ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika di yô, i pase inja i ishemberti i i gem ér “perapera” la ér ka “kwagh u eren sha tindi vough vough, man sha inja sha inja.” Nahan kohol cii yô, mkposo ngu hen atô u perapera man ijirôron i sha mimi, ga.—Amoshi 5:24.

6 Nahan, zum u Bibilo i kaa avese ér Aôndo ka u jighjigh yô, ngi kaan nahan ér un eren kwagh u á lu shami vough yô, shi eren nahan hanma shighe, sangen a sange kpaa ga. (Mbaromanu 2:11) Sha kpôô yô, ma ityôkyaa i môm je kpa ngi i or a hen ér una er kwagh a kaha kposo ga. Orjighjigh Elihu yange kaa ér: “Aôndo Una er iferkwagh mayange ga, Uhembanagee kpaa Una er kpe ga.” (Yobu 34:10) Sha mimi yô, mayange  Yehova una “er kpe ga.” Sha ci u nyi? Atôakyaa a vesen nga ahar a á ne ve una er kpe ga yô.

7, 8. (a) Er nan ve Yehova una fatyô u eren kwagh u shin ga? (b) Kanyi kwagh ka i̱ mgbegha Yehova ve a er kwagh u a lu u perapera man u vough hanma shighe ciilii?

7 Hiihii yô, un ngu icighan. Er se vande teren ken Ityough ki sha 3 kira nahan, Yehova ngu wang shi ngu perapera je gande ôron. Nahan una fatyô u eren kwagh u ifer ga. Nenge ase inja i kwagh ne yôô. Icighanmlu u Ter wase u sha la na yô, se fa doo doo ser mayange una nzughul a mbayev nav ga. Yesu kpa lu a vangertiôr nahan. Hen tugh mbu masetyô mbu yange mase lun uma shin tar la, er msen kaa ér: “Icighan Ter. . . . kuran ve [mbahenen nav] ken iti You.” (Yohane 17:11) Ken Icighanruamabera yô, ka Yehova tseegh i yer un sha ishember i “Icighan Ter” ne ye. Man mba yer un nahan ka sha inja je, gadia ter môm ken uumace u a tôô icighanmlu u nan a kar sha u Na yô, nan ngu ga. Yesu lu a vangertiôr ér mbahenen nav vea lu ken mkor sha ikyev i Ter na, un u a lu wang shi a til paleghaa a tar u isholibo i̱ mgbough ken ú yum ne.—Mateu 23:9.

8 Sha uhar yô, dooshima u tangen iyol ga la ka a ka mlu u Aôndo jim jim. Dooshima la ka a na un a er kwagh a mbagenev sha perapera kua sha mimi kpaa. Kpa m-ban u ijirôron i sha mimi ngu igbenda wue wue—inja er u or tôôn akuraior agen ér a gba kwagh ga, shin u nyaghen mbagenev, shin u sangen a sange nahan—man ashighe kpishi ka i lu huwa man kangegh, akaa á a due kposo a dooshima la, ka a va a akaa ne ye. Bibilo ôr se kwagh u Aôndo u dooshima kaa ér: “TER ka u perapera je, perapera doo Un ishima.” (Pasalmi 11:7) Yehova kpa ôr kwagh sha iyol na kaa ér: “Mo TER, ijirôron i mimi doom.” (Yesaia 61:8) Er se fe ser ka saan Aôndo iyol u eren kwagh u a lu u vough shi a lu u perapera nahan, ka kwagh u surun se ishima ga he?—Yeremia 9:24.

 Mhôônom ma Zungwen ma Yehova man Ijirôron i sha Mimi Na I Vough La

9-11. (a) Ijirôron i sha mimi i Yehova la gba zua ihian i môm a mhôônom nam ma zungwen nena? (b) Ijirôron i sha mimi i Yehova man mhôônom nam ma zungwen la due ken igbar sha gbenda u a eren kwagh a uumace mba ve lu ken isholibo ne nena?

9 Ijirôron i sha mimi i Yehova ngi vough, kwagh môm yina ker ga, di er hanma gbenda u mlu na cii kpa u lu nahan. Yange Mose ngur wuese Yehova yô, a kaa ér: “Ka vande, tom Na ngu vough; gadia igbenda Na cii, ngi jighilii. Ka Aôndo u jighjigh, ngu a ifer ga, Un ka u perapera man u mimi.” (Duteronomi 32:3, 4) Hanma gbenda u Yehova a er ijir cii yô, ngu a mshi sha mi ga—gbe zungwen or kunya a ityôkyaa shio tsô ga, kpa shi tsahan or ka za kar ikyaa inya kpaa di ga.

10 Ijirôron i sha mimi i Yehova man mhôônom nam ma zungwen mara cii mba ihian i môm. Pasalmi 116:5 kaa ér: “TER ngu a mrumun u sha mhôôn man perapera kpaa, Aôndo wase zungu mhôônom.” (Pasalmi 116:5) Sha kpôô yô, Yehova ngu perapera shi zungu mhôônom kpaa. Aeren a ahar ne hendan ker ayol a a ga. Mhôônom ma a zungu la ma ne un hidi a uwegh ijime sha ijirôron na ibumegh ibumegh, inja er a ma shio yô, ijirôron na la ma i karen ikyaa inya nahan ga. Kpa, ashighe kpishi aeren a ahar ne nga a zaan kpera kpe kpera, kwa gen je yô ka í lu sha ikyaa shon i môm je kpaa. De se nenge ikyav sha kwagh ne.

11 Ior cica cii ya dyako u isholibo, nahan ve kuma u a kimbi ve injar i isholibo—ka ku je la. (Mbaromanu 5:12) Kpa ka saan Yehova iyol u mbaasorabo ve̱ kpe ga. Un ka “Aôndo u den asorabo, [A] mgbough a mrumun u sha mhôôn man mhôônom ma zungwen.” (Nehemia 9:17) Nahan kpa, er á lu icighan yô, mayange una fatyô u lumun iferkwagh ga. Tsô, una er nan ve, una zungwe uumace mba hii sha marami ve je ve lu mbaasorabo ne mhôônomô? A zua a mrumun ne ken kwagh u mimi u a lu môm ken akaa a mimi a hemban cii ken Mkaanem ma Aôndo la: Ka naagh ku ipaan ku Yehova a ne sha ci u myom u orumace la je la. Se seer henen kwagh u mserakaa u sha dooshima  ne ken Ityough ki sha 14 la. Naagh kun ka kwagh u jighjigh shi ka u sha mhôôn kpaa je kpilighyol. Gadia ka ku ku ne ve Yehova a zungwen mbaasorabo mba ve zungu sha asorabo a ve la mhôônom, a u panden ijirôron na i sha mimi i i lu sha tseng la ga ye.—Mbaromanu 3:21-26.

Perapera u Yehova la Kundu Iyol Kpishi

12, 13. (a) Er nan ve ijirôron i sha mimi i Yehova la i urugh se i ve a vese hen a naa? (b) Davidi yange mase kuren ikyaa ér nyi sha kwagh u ijirôron i sha mimi í Yehova laa, man kwagh ne una fatyô u surun se ishima nena?

12 Ijirôron i sha mimi i Yehova ka kwagh u a fe ma or ga, shin a we ma or ikyo kpaa ga ze, kpa ka ieren i injaa tsung i̱ ia urugh se, se kporom a kporom hen Yehova yô. Bibilo pase mdoo u ieren ne gbar gbar. Nahan yô, de se time ase sha igbenda igen i Yehova a er ijir sha mimi yô.

13 Ijirôron i sha mimi i Yehova i i lu a acôghor iyol shio la, ka i ka i na ve, a er a mbacivir un sha perapera shi a sue ve kpaa ye. Orpasalmi Davidi yange va kav ieren i Yehova i eren kwagh a mbacivir un sha perapera shi suen ve, i i lu gbaa u ijirôron na i sha mimi ne. Kwagh u yange za hemen ken uma na kua kwagh u yange hen sha igbenda i Aôndo ve zua a mi la na yô, mase kuren ikyaa ér nyi? A pase wener: “Kwagh u mimi doon TER ishima, man shi te mba i doo Un a ve la kera ga. Mba koson ve gbem.” (Pasalmi 37:28) Nenge mkaanem man ma kundu iyol sha wono! Mayange je Aôndo wase una gbihi mba ve suur sha a na la sha won ga. Nahan se fatyô u haren sha mlu u se lu a na kôôsôô la, kua sha ikyo i wan na i sha dooshima la kpaa. Ijirôron na i sha mimi la hingir ibumun i̱ tesen ér kwagh ne una lu nahan!—Anzaakaa 2:7, 8.

14. Yehova tese ikyo i a we mba i yen ve iyol la sha Tindi u yange na Iserael la nena?

14 Ijirôron i sha mimi ngi we mba kwagh a tser ve la ikyo. A fatyô u nengen a ikyo i Yehova a we mba i yen ve iyol la ken Tindi u a na Iserael la. U tesen ikyav yô, yange i wa Tindi jighilii u una na ve ancôgholov kua kasev mba côgholov kpa a nenge sha a ve doo doo yô. (Duteronomi 24:17-21) Er Yehova fa e̱r  kwagh ka a taver icombor ingin nahan yô, un iyol na hingir ter u a “er ijir sha ci u ancôghol man kwasecôghol,” shi a lu Orjir ve, kua Orkuran ve kpaa yô. (Duteronomi 10:18; Pasalmi 68:5) Yehova ta Mbaiserael icin ér, aluer ve nzughul a kasev mba ve lu a or ijime shio mbara, shin mbayev mba ve lu a or ijime shio la yô, un una ungwa mliam vem kpee. A kaa ér: “Ishima i vihin Yam ia yegh a yegh.” (Ekesodu 22:22-24) Shin er ishimavihin i̱ lu ken aeren a Yehova a vesen la ga nahan kpa, ior ka vea er aeren a banen a mimi sha apera yô, ishima ka i̱ vihi un sha gbenda u perapera, hemban cii yô aluer imba ieren la i̱ bende a mba ve lu a mpe iyol shio la yô.—Pasalmi 103:6.

15, 16. Kanyi kwagh i lu ikyav i kpilighyol i tesen ér Yehova sangen a sange sha dooshima ga?

15 Yehova pase se gbar gbar ér un “sangen a sange ga, [un] ngohol inyaregh kpaa ga.” (Duteronomi 10:17) Yehova ngu er uumace nahan ga, mba tee inyaregh shin mlu u or nan lu sha mnenge u ashee la mba yamen un a mi ga. Un te ikyaa ken ma or sha icugh ga jimin cii, shi veren a ver mba una na ve ishô kpaa ga. Time ase sha ikyav i kpilighyol i i tese ér sangen a sange sha dooshima ga ne. A ver ian i kpilighyol i ior vea hingir mbacivir un sha mimi, nahan vea zua a uma u tsôron gbem sha won la sha ci u asande a ior kpuaa tsô ga. Kpa, “ken hanma ikurior yô, or u nan cie Un, nan eren perapera kpaa yô, Una rumun nan.” (Aerenakaa 10:34, 35) Ian i kpilighyol ne ngi sha ci u hanma or cii, wea lu zegeor shin icanor kpaa, shin wea lu ornyian shin oril, shin wea due ken ma nyi ijiir sha tar kpaa cii. Ngula ka ieren i mimi i hemban cii ne ga zee?

16 Shi vegher ugen kpa ngu u ijirôron i sha mimi i Yehova, u i doo u se gbidye kwar sha mi se nenge shi se wa ikyo sha mi kpaa yô: ka gbenda u a eren kwagh a mba ve per atindi na a perapera la.

Den Tsahan Ga

17. Pase er i hii ve mayange je aferakaa a shin tar ne aa pande ijirôron i sha mimi i Yehova la ga yô.

17 Alaghga á lan ior mbagen ishima, vea lu kaan a ishima ve  ér: ‘Er Yehova a lumun iferkwagh ga nahan, se kaa sha iferkwagh i i ne ican i yan i dumbur shin tar nyian yum ne ser nyi?’ Aferakaa angara nahan pande ijirôron i sha mimi i Yehova ga. Aferakaa kua m-ban u ijirôron i sha mimi u a dumbur sha tar ne va sha avese sha ci u dyako u isholibo i uumace ve ye sha ikyev i Adam la. Aferakaa dumbur ken tar u uumace mba yinan ve tsough ér vea za hemen u eren asorabo ker kpii ne—kpa aa lu gbem ga.—Duteronomi 32:5.

18, 19. Kanyi kwagh i tese ér Yehova una zer wan ishima a mba ve peren atindi na a perapera sha apera mbara gbem sha won ga?

18 Er Yehova a zungu mba ve kporom hen a na sha gbashima mbara mhôônom tsung nahan kpa, mayange una zer wan ishima a akaa a a ve a ilyahan sha icighanti na la gbem sha won ga. (Pasalmi 74:10, 22, 23) Mba nahan Aôndo u perapera ne tar ga; mayange una kura mbaasorabo sha kwaghtseren u ieren ve ia va a mi sha a ve la ga. Yehova ka “Aôndo u mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mrumun u sha mhôôn, u wan ishima man u lun a erdoo man mimi wuee je, . . . kpa u tsahan yô, deen ga.” (Ekesodu 34:6, 7) Di vough er mkaanem man ma tese nahan, ashighe agen Yehova ka una nenge a̱ hingir kpee u una tsaha mba ve per atindi na a perapera sha apera la yô, a tsaha ve kpee je.

19 U tesen ikyav yô, nenge ase gbenda u Aôndo yange er kwagh a Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa la. Zum u Mbaiserael za tema ken Tar u Ityendezwa la je kpa, ve zer peren atindi na her kpii. Er hôngor ve la u ‘vihi Yehova ishima’ nahan kpa, a gema ve a ta kera fese ga. (Pasalmi 78:38-41) A zer zungwen ve mhôônom, nan ve ian ér ve kôôm igbenda ve. A zamber a ve a kaa ér: “Ku u iferor doom ga; sarem pe iferor nana̱ gema, nana̱ undu gbenda u nan, nana̱ lu uma; gema nen, gema nen, undu nen igbenda yen i bo la; gadia ka sha ci u nyi né gba kpen nahana, we ya u Iseraele?” (Esekiel 33:11) Er uma a lu kwagh u injaa sha ishigh ki Yehova yô, a zer tindin uprofeti nav hen Mbaiserael, sha u ve̱ gema ve̱ undu igbenda ve i bo la yô. Kpa kohol cii yô, ior mbakehenasema mbara venda u  keghen ato shi geman asema. Ken masejime yô, Yehova gema ve na sha ikyev i mbaihyomov vev, lu sha ci u iti na kua kwagh u iti la i til sha mi la cii na ve, er kwagh ne ye.—Nehemia 9:26-30.

20. (a) Gbenda u ngise Yehova eren kwagh a Iserael la tese se nyi? (b) Er nan ve begha á lu ikyav i sha inja vough i tilen sha ijirôron i sha mimi i Yehova laa?

20 Gbenda u Yehova eren kwagh a Iserael la tese se kwagh kpishi sha mlu na. Se fa ser ashe na a a nengen a hanma kwagh cii la, nga nengen a kwaghvihin u a lu zan hemen la, man kwagh la ker un iyol tsung kpaa. (Anzaakaa 15:3) Shi, kundu se iyol kpishi er se fe ser, ka una nenge a ityôkyaa i una zungwe or mhôônom yô, a zungwe nan mhôônom nahan. Heela tseegh ga, shi se hen se fa kpaa ser mayange er ijir na gyaver gyaver ga. Er Yehova a lu a ishimawan yum yô, ior kpishi kure ikyaa sha lan nahan ér, mayange una tsaha mbaaferev sha won ga. Kpa ka er ve fe ga yô, gadia gbenda u Aôndo eren akaa a Iserael la kpa tese se ér ishimawan i Aôndo ngi a ikighir. Yehova til sha kwagh u perapera tenger ga. Un ti ngu er uumace nahan ga, gadia ve yô, ka ve cia u eren kwagh sha mimi, kpa un yô, cie u eren kwagh u a lu u vough la ga. Ka nahan ve í ôr kwagh u begha u a lu ikyav i vough i tesen ijir ôron i mimi i Aôndo la imôngo a ijiir i Aôndo a lu la kua ikyônough ki torough  nagh kpaa ye. * (Esekiel 1:10; Mpase 4:7) Nahan se fatyô u lun a vangertiôr ser una kure ityendezwa i̱ a er wener una kar a ifer sha tar kera la. Sha kpôô yô, a fatyô u jimin gbenda u a er ijir la cii ôron nahan ér: tsusugh ishigh sha, shighe u i gbe hange hange u una tsusugh ishigh sha yô, shi ian ka ia due i una zungwe mhôônom kpaa, shi a zungwe mhôônom kpee.—2 Peteru 3:9.

U Kporom hen Aôndo u A Er Ijir sha Mimi La

21. Aluer se mba gbidyen kwar sha gbenda u Yehova a er ijir la yô, doo u se hen sha mlu na la nena, man ka sha ci u nyi?

21 Aluer se mba gbidyen kwar sha gbenda u Yehova a er ijir la yô, mayange ka u se hen ser un ka orjir u ma kwagh môm kpa a ker un iyol ga, u a vihi tu tsung shi kwagh a gbe un u ôron ijir nan mbaasorabo ibo tseegh, ga. Kpa, doo u se fa ser un ka Ter u lun a dooshima u a soon ibumegh ga, kpa hanma shighe cii a eren kwagh a mbayev nav sha gbenda u ua hemba van ve a mtsera cii yô. Er Yehova a lu Ter u mimi man u perapera kpaa yô, ka a tsusugh ishigh sha, sha u nengen ér i er kwagh u a lu u vough la, kpa shi ka a zungwe ônov nav mba shin tar ne mba ve soo ér a̱ wase ve shi a̱ de ve asorabo ve la mhôônom.—Pasalmi 103:10, 13.

22. Ijirôron i Yehova la i na se mba a nyi ishimaverene, man er nan ve a eren kwagh a vese sha imba gbenda ngun nahana?

22 Se mba a iwuese kpishi er ijirôron i Aôndo la i hembe di u ôron mbaasorabo ijir nan ve ibo tseegh yô! Perapera u Yehova la na yô, hingir u se lu a ishimaveren i kpilighyol—i̱ va lun a uma u vough, u kpen mayange ga la ken tar u “perapera una tema ker” la. (2 Peteru 3:13) Aôndo wase eren a vese nahan sha ci u ijirôron na ngi keren u waren a war or, ka lu u nan a na ibo ga. Sha mimi yô, aluer se kav ijirôron i Yehova cica cii wanger se yô, kwagh la una na se kporom hen a na kpee! Se seer timen sha gbenda u Yehova a yaren tom a mlu na u injaa ne ken ityouv mbi dondon mbin.

^ par. 20 Kwagh ka a er yô, Yehova tôô iyol na kar sha begha sha u tesen ér una tsaha Mbaiserael mba ve lu peren tindi a na la.—Yeremia 25:38; Hosea 5:14.