Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

 ITYOUGH 27

‘Mdoom Nagh Gba Ikyôr!’

‘Mdoom Nagh Gba Ikyôr!’

1, 2. Mdoom ma Aôndo ma tser tar cii nena, man Bibilo ôr kwagh u ieren ne var var nena?

ORSULE ugen due za ken ityev za nenge sule, tsô á se teghelee gadia urahe hii u nôôn nahan kpe iyiav nav iyol. Ken tar ugen di, orgen tema ken won vea mbaaboki nav aikighe shighe u iyange i gem u miren nahan, ngi tan ve wese wese, doo ve kenger er i̱ lu miren yô, shi mba yan kwaghyan lamen shi sen imôngo kpaa. Ijiir igen di, orgen vea kwase na mba zwa ahan ahan, gadia wan ve u a lu kpelan, kôron a ve moughon tilen a tile la hii u tôôn angahar.

2 Ior mba i tér sha heen ne cica cii, mba zuan a mtsera u mdoom ma Yehova Aôndo, vea fa nahan shin vea fa ga kpa kape kwagh a lu vough je la. Ashighe kpishi ka se ungwa mbazan adua ve shi ôron er “Aôndo a ngee a erdoo” yô. Kpa Bibilo i hemba ôron se kwagh u ieren na ne. I kaa ér: “Kpash! Mdoom Ou [ma Aôndo] vese je.” (Pasalmi 31:19) Kpa ka inja er ka ior kpuaa tseegh ve fe ikyav i mkaanem man nahan. Mdoom ma Yehova Aôndo la ma wa nyi man nyi ker jimi, man ieren i Aôndo ne i bende a hanmô wase nena?

Ieren Ne Ngi Vegher u Vesen u Dooshima u Aôndo

3, 4. Kanyi i lu mdoomo, man er nan ve i hembe doon u kaan ér mdoom ma Yehova due ken dooshima naa?

3 Ken ijô i ainge kpishi, ikyav i ishemberti i “mdoom” la gbanger kpen kpen. Kpa ken Bibilo yô, ishember ne gbanger nahan ga. Jighilii yô, i tile sha ityough ki kwagh u dedoo shin inja i dedoo. Nahan yô, se fatyô u kaan ser mdoom ka ieren i Yehova a lu a mi kpishi yô. Aeren a na cica cii, er tahav man ijirôron na i sha mimi man kwaghfan na nahan doo tsung je. Kpa, hemba kan sha inja u pasen kwagh u mdoom ma Yehova ér ma due ityô ken dooshima na. Sha ci u nyi?

4 Mdoom ka ieren i lun gir gir ga. Apostoli Paulu kaa wener:  “Orperapera je kpaa ka ican u orgen nana kpe sha ci u nan yô, nahan kpaa or u dedoo yô, alaghga orgen nana cihi á rumun u kpen sha ci u nan.” (Mbaromanu 5:7, NW ) Mkaanem nam man ma tese ér hen uumace yô, mdoom ma hemba perapera. Ka i ver ishima ér orperapera nana kura tindi vough vough, kpa or u dedoo yô nan saan sha tindi u kuran tseegh ga. Ka nan nôngo kpoghuloo ér nana er akaa a wasen mbagenev. Er ityough kin kia pase se nahan, ka kwagh u mdoom ma Yehova ma eren vough je la. Sha kpôô yô, mdoom nam man due ken dooshima na u a lu a ikighir ga la.

5-7. Er nan ve Yesu venda ér i de yer un ér “Ortesen u dedoo” ga, man kwagh ne gema pase se mimi u vesen u nyi?

5 Yehova hemba mdoom sha won cii. Er shighe lu zurum u a wua Yesu yô, orgen va kohol un a mpin. A yila Yesu ér “Ortesen u dedoo.” Yesu gema kaa a na ér: “Er nan man u yerem wer Or u dedoo? Or u dedoo ngu ga, saa Aôndo tseegh.” (Marku 10:17, 18) Alaghga a taver we er i hii ve Yesu ôr kwagh a or ne nahan yô. Er nan ve Yesu kôôm unu? Sha mimi yô, Yesu lu “Ortesen u dedoo” ga zee?

6 Ikyav tese wang ér, or ne lu yilan Yesu ér “Ortesen u dedoo” sha er i̱ doo Yesu a na yô, shi lu ititom lu yilan un ye. Er Yesu ma ngohol icivir ne yô, a gema i a na Ter na u a lu sha la, gadia ka un a lu or u dedoo u hemban cii ye. (Anzaakaa 11:2) Shi kwagh u Yesu er ne gema pase se mimi u vesen ugen kpaa. Ka Yehova tseegh a fatyô u nengen a hanma kwagh u dedoo ken a na ye. Ka un tswen a lu a ian i hemban sha won cii i pasen se kwagh u dedoo man u bo ye. Mhembe u Adam man Ifa yange ve hembaato, ve ya kon u fan kwagh u dedoo man u bo la tese ér ve soo ér vea lu a ian ne ayol a ve. Kpa Yesu yô, er kwagh nahan ga, un hide a iyol na ijime, kperan ian ne a Ter na ga.

7 Bee kera yô, Yesu shi fa kpaa wener ka Yehova a lu imbor i hanma kwagh u dedoo ye. Ka un á ne se “hanma nagh ku dedoo man hanma iwua i vough kpaa” ye. (Yakobu 1:17) De se nenge ase nen er uiyua mba Yehova a ne se la ve tese se mdoom nam yô.

 Ikyav i Mdoom ma Yehova Ma Ma Dumbur La

8. Yehova eren erdoo a uumace cii nena?

8 Er yange i gba tar je orumace môm u Yehova a tese nan mdoom nam ga kpa nan ngu ga. Pasalmi 145:9 kaa ér: ‘TER eren dedoo a ior cii.’ Ka akav a nyi nahan a tese se mdoom ma Yehova ma ma tser tar sha won cii laa? Bibilo kaa ér: “Mayange A de u pasen iyol Na ga, eren akaa a dedoo, A nôôn ne ura u senen sha, A ivin asema a en a kwaghyan man msaanyol kpaa.” (Aerenakaa 14:17) Er i gbe je nahan ú ya kwaghyan u nyohon we kpishi nahan saan we iyol vee? Luun er ka mdoom ma Yehova á er a vese sha u gban tar ne aa mngerem shimi poo shi ‘nôôn se ura’ sha er iyiav mbi ngee ga yô, kwaghyan ma a lu ga. Ka mba Yehova a doo ve ishima la tseegh a eren imba erdoo ne a ve ga; kpa eren a hanma or cii. Yesu kaa wener: “Ka A er iyange Na i̱ due i̱ ta sha mbaaferev kua mbamimi kpaa, man ka A nôô ura sha mbaperapera man mba ve lu mbaperapera ga kpaa.”—Mateu 5:45.

Yehova ‘nee u ura u senen sha’ shi ne u atam a ikyon sha shighe vough

9. Kon u apel tese se mdoom ma Yehova nena?

 9 Er iyange i te hanma sev i̱ gbe inya ga, shi ura kpa u nee hanma shighe shi iyiav mbi menden sha ashighe a mbi vough vough yô, hoghol ior a akaa ne, nahan ior kpishi mdoom ma vesen ma Aôndo a er a uumace ne kera bee ve kwagh ga. Nenge ase ikyav i mdoom nam sha kwagh u kon ugen u i yer u ér apel la. Kon ne ngu sha ajiir a i fe tseen iyol ga shi wuhe kpa u fe kôron ga la; ngu u ume atam a ngee je a gba ijôv. Nahan kpa, atam a kon ne dooashe, nga a nyoho yan shi a lu a mzeram ma dedoo ma wasen ken iyol kpaa. Ú fa er sha tar cii kon ne u lu atô kposo kposo je i kom er 7,500 nahan kpa? Shi ú fa er u um atam kposo kposo kpa? Ú fa er atam a u agen nga a nyian bong, agen di a lu iyol agbedang gayô shou shou nahan kpa? Shi nga a kehe  kposo kposo kpaa, agen nga a kehe i hemba atam a pyungwa ken inya cuku, agen di a kehe je i war kuman sha atam a ikyeve. Aluer u kôr isham i apel ken uwe yô, i ndahar kpishi je. Kpa ka i ka i mende i hingir kon u doonshima tsung ne ye. (Icam i Hemban 2:3) Kon ne ngu u kpar sha shighe u iceenyolough u mondo i doo kenger kpen kpen, fam a gban yô maa ú ume atam. Hanma inyom yô kon u apel môm tseegh ngu u ume atam i zôr i haa shin akese a vesen poo je a kuma 20 nahan, man ikyese ne i môm tseegh ngi i yuhwa i kuma ukilogram 19. Ngu u zer umen atam nahan zan zan je i kuma anyom 75!

Ka ishange i cuku ne ka i vese i hingir kon u umen atam a ior ka ve zer yan upuembaanyomov imôngo ye

10, 11. Mbamfe mba se lu a mi kposo kposo mba wasen se u kaven kwagh la tese se mdoom ma Aôndo nena?

10 Mdoom ma Yehova ma hemban cii mara ma mgbegha un á er iyol yase “kpilighyol” kpen kpen, á wa se alegh a wasen se u nengen ityom na saan saan. (Pasalmi 139:14) Hide hen ase sha kwagh u ior mba i vande teren kwagh ve sha mhii u ityough kin la. Ka akaa a nyi nahan ve nenge a mi ve i saan ve iyoloo? Or la vea kwase na, nenge er wan ve a hii u tôôn angahar ve á lu sen yô, tsô ve se a na ityô. Orsule la kpa saan un iyol sha ci u a nenge er ura u nee sha iyiav nav, i kpe mbi iyol yô. Nomsoor ugen la vea mbaaboki nav mbara di, saan ve iyol sha ci u mba kenger mmir u iyange. Mnyian u i la man mlu u i lu iyol agbedang shi i nyian fuee la kpa doo ve. I er ishe i orumace sha gbenda u ia fatyô u nengen a ukala kposo kposo je vea hemba 300,000 yô! Mfe wase u se lu a mi u ungwan kwagh la kpa ngu a wase se u kaven amo a dedoo kposo kposo, kua iov i ahumbe sha ikyon man ahan a wanye u nan sember zenden la kpaa. Kanyi i wasen se u nengen akaa angan nahan shi ungwan amo kposo kposo? Bibilo kaa ér: “Togh ku ungwan kua ishe i nengen, ve uhar cii ka TER A er ve ye.” (Anzaakaa 20:12) Kpa ka ashe man ato tseegh a lu alegh a wasen se u kaven kwagh ga.

11 Tahav mbu se lu a mi mbu ungwan ihyuma kwagh la kpa tese se mdoom ma Yehova. Ahenga a orumace nga a tahav mbu fan ihyuma akaa kposo kposo je kuma er 10,000 nahan. Hen ase sha ihyuma akaa kpuaa: er iwer i i hembe doon we nahan, kua ihyuma i uimondon mba ikyon shin ahu a i la man mnyim ma ma hii u yughur mape nahan. Shi se mba a mfe u kaven  kwagh u a bende se iyol kpaa. Ka nahan ve ahumbe nga a ta se iyol shin or u doon se ishima ka nana kuve se shin ka sea kôr ityamegh ki kon ken uwe kia kôngor iyol kpa se fa ye. Shighe u ka sea nyima ityamegh ki kon yô, tahav mbu nombor wase u lu a mi mbu kaven mnyohom ma kwagh la ka mbu wase se. Ka se kav mnyohom ma ityamegh ki kon la fese je. Sha kpôô yô, se mba a ityôkyaa i haan iwer sha ci u Yehova kaan a na ser: “Kpash! Mdoom Ou vese je, ma U ver sha ci u mba ve cie U la.” (Pasalmi 31:19) Kpa Yehova “ver” mdoom nam “sha ci u” mba ve cie un la nena?

Mdoom Ma Ve a Mtsera u Tsan Gbem Sha Won

12. Ka mbamne mba Yehova mba nyi ve hembe lun se a mtsera, man er nan ve i lu nahana?

12 Yesu kaa wener: “I nger er: Ka sha bredi tseegh or á lu uma ga, kpa ka sha hanma kwaghôron u a dugh sha zwa u Aôndo yô.” (Mateu 4:4) Sha mimi yô, mbamne mba Yehova mba ken jijingi la hemba mban a iwasen hen a vese a mba iyolough la, sha ci u vea na se uma u tsôron. I pase se ken Ityough 8 ki takerada ne ér, Yehova yar tom a tahav nav mbu sôron akaa la ken ayange a masejime ne sha u van se a paradiso u ken jijingi la. Kwagh u vesen u i fe paradiso ne a mi yô, ka kwaghyan u ken jijingi u a dumbur ker la.

13, 14. (a) Kanyi profeti Esekiel ngise nenge a mi sha mpase u sha mnenge, man inja i mpase ne hen a vese nyian ér nyi? (b) Ka akaa a ken jijingi a nan se uma a nyi Yehova a lu nan mbatomov nav mba jighjigh?

13 Kwaghôron u profeti ugen ken Bibilo, u a ôr kwagh u tahav mbu hiden sôron akaa la ôr se kwagh u mpase u sha mnenge u ngise i tese profeti Esekiel tempel u engem u yange i hide i maa un yô. Kungômnger due ken tempel ne lu kuan. Er a lu kuan yemen la lu gbanger shi lu zan shimi seer a seer zan zan a va hingir “uifi . . . uhar.” Hanma ijiir i ifi la una kua a za ar cii a va a iveren her. Ikyon i umen atam mende sha kpeifi ne, atam a i lu kwaghyan, ikya i i di lu sha ci u been angev. Ifi ne kua va asegh shin Zegemnger u Kuugh u lu a bar shimi shi lu a akaauma ga la, tsô akaauma maa hingir u lun shimi! (Esekiel 47:1-12) Ikyav i kwagh ne ér nyi?

 14 Mpase u sha mnenge ne ngu pasen se ér Yehova una hide a mcivir u wang u a til sha ityough ki tempel u Esekiel nenge a mi la. Mbamne mba Aôndo vea sen sha ior nav a kpishi, vough er ifi u ken mpase u sha mnenge la nahan. Hii ken inyom i 1919, shighe u i hide i ver mcivir u wang la je Yehova ngu nan ior nav akaa a nan ve uma. Ngu nan ve a nena? Sha kpôô yô, Bibilo man ityakerada i i har sha Bibilo kua mbamkombo man mbamkohol mba vesen cii mba wasen ior udubu udubu u fan mimi u a lu a iwasen kpishi ne. Ka sha igbenda ne Yehova a lu tesen ior kwagh u iyua na i hemban cii i a ne se sha ci u uuma asev la ye—ka naagh ku ipaa ku Kristu a ne sha ci u wase je la. Naagh kun ku wasen mba Aôndo a doo ve ishima sha mimi shi ve cie un la sha u lun wang sha ishigh ki Yehova shi ku na ve ishimaveren i va lun uma gbem sha won kpaa. * Nahan yô, ken ayange a masejime ne cii, ior mba Yehova mba yan kwaghyan u ken jijingi, kpa tar yô ngu ijen ken jijingi.—Yesaia 65:13.

15. Ka sha nyi gbenda Yehova una er a uumace mba jighjigh doo doo sha shighe u Mtemtor u Kristu u Anyom Dubu laa?

15 Zum u a tim tar u tse ne kera je kpa, ifi u Esekiel nenge a mi ken mpase u sha mnenge la una de u kuan ga. A lu hen shighe u Mtemtor u Kristu u Anyom Dubu la je ifi ne una hemba kuan a kua cii ye. Hen shighe la Yehova una yar tom a Tartor u Mesiya la sha u van uumace mba jighjigh a mtsera u naagh ku Yesu la, una hide a ve kure kure vea hingir ior mba vough. A saan se iyol hen shighe la tsung sha ci u mdoom ma Yehova a er a vese la!

Avegher Agenegh a Mdoom ma Yehova

16. Bibilo tese se ér mdoom ma Yehova ma himbir aeren agenegh kpaa nena, man aeren shon yô ka nyi man nyi?

16 Mdoom ma Yehova a vese saa di sha erdoo na a vese tseegh ga. Ngise Aôndo kaa a Mose ér: “Me er mdoom Am cii maa kar sha ishigh you, shi Me yôô iti i TER sha ishigh yough kpaa.” Ngeren  shon u a er se kwagh u Aôndo ôr a Mose ne shi kaa nahan ér: “TER kar sha ishigh nagh gba yôôn er: TERE, TERE, Aôndo u mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mrumun u sha mhôôn, u wan ishima man u lun a erdoo man mimi wuee je.” (Ekesodu 33:19; 34:6) Nahan yô, mdoom ma Yehova ma himbir aeren a dedoo a mbagenev kpaa. De se nenge nen sha aeren ne ahar.

17. Yehova eren kwagh a uumace mba kaka ne nena, man ka ieren i nyi ka i mgbegha un ve a er kwagh nahana?

17 “Mrumun u sha mhôôn.” Ieren ne ka i mgbegha Yehova a er kwagh a akaa a á gbe a la cii legh legh. Yehova eren kwagh ayem ayem shin kpenenene a ior ga, shi tswamen ior er mbahemen tar kpishi ve eren nahan ga. Un eren kwagh a ior kundu kundu. Ikyav i tesen yô, Yehova yange ôr kwagh a Aberam ér: “Kende ashe sha yôô; hen ape u lu ne je, gema nenge ken imbusutarimese man iyan man ityoughkitaregh man ityôtar kpaa.” (Genese 13:14) Mbatimen sha Bibilo kaa ér mkaanem ma yange i hii ngeren ivur ne a mi ken zwa Heberu la ma a ishember igen ker i i tese ér kwaghôron ne lu u sha imo i taver ga kpa lu u sha imo i legh legh inja er ka zamber nahan yô. Ajiir agenegh kpa ôr kwagh za nahan. (Genese 31:12; Esekiel 8:5) Nenge ase yô, Tor u sha won cii ôr kwagh a uumace mba kaka ne sha imo i legh legh inja er ngu zamber ve a zamber nahan! Kundu se iyol kpishi er mrumun u sha mhôôn u Yehova, Aôndo wase ngu a mgbegha un á er kwagh a vese legh legh, shin er tar yô ú ngee a tswam man tu vihin man icihi ker nahan kpaa.

18. Ka sha nyi gbenda nahan Yehova a ‘lu a mimi wuee,’ man mfe u se fe ser ngu a mimi wuee ne taver se ishima nena?

18 Aôndo “u lun a . . . mimi wuee.” Tar cii mgbough a anyighe ayange ne je gande. Kpa Bibilo kaa a vese ér: “Aôndo ka or man Una er aie ga.” (Numeri 23:19) Titu 1:2 kaa nahan jighilii ér ‘Aôndo eren aie ga.’ Mayange je mdoom nam ma a lumun un ér a̱ er aie ga. Nahan yô, se fatyô u nan uityendezwa mba Yehova jighjigh je tôôn ave sha; mkaanem nam ma kur shami hanma shighe cii. Ka nahan ve i yer Yehova kpaa ér “Aôndo u mimi” ye. (Pasalmi 31:5) U ngu wer, un eren aie ga tseegh maa kwagh bee je ga, kpa samber a mimi wuee je. Eren kwagh ku ku ku ga, shi  er kwagh veren gbenda ga, shi yeren ior a kwagh kpaa ga; kpa, ngu a zer pasen mbacivir un mba jighjigh mbara akaa hanma shighe, gadia un ngu a kwaghfan u been mayange ga. * Shi pasen ve er vea eren sha akaa a mimi a á lu tesen ve la kpaa, sha er kwagh ne una wase ve vea “zenden sha mimi” yô. (3 Yohane 3) Kohol cii yô, doo u mdoom ma Yehova ma a bende a hanma wase nena?

Lu Sar Sar sha ci u “Mdoom Ma TER”

19, 20. (a) Satan yange bume Ifa sha u a de nengen a mdoom ma Yehova ga nena, man lu nyi i eree? (b) Doo u mdoom ma Yehova ma a bende a vese nena, man ka sha ci u nyi?

19 Satan yange bume Ifa zum u a mee un ken sule u Eden la sha u a de nengen a mdoom ma Yehova ga yô. Yehova kaa a Adam wener: “Hanma kon u ken sule ne, gbaa yan u tsô.” Lu kon môm ken ikyon udubu udubu i alaghga i lu ken sule la tseegh Yehova kaa ér ve de ye ga ye. Nahan kpa, nenge ase mpin u Satan pine Ifa sha atseregh ne: “Ka mimi je, Aôndo kaa er, né de ye atam a ma kon u ken sule ne gaa?” (Genese 2:9, 16; 3:1) Sha nahan yô Satan nzughul a mkaanem ma Yehova sha u Ifa a yem henen ér Yehova ngu nyumen un kwagh u dedoo yô. Kwagh ka a er i vihi yô, ayom na ne kuusu a ve. Ifa kera nenge a erdoo u Aôndo er a na la ga, shin er Aôndo na un hanma kwagh nahan kpaa. Nomso man kasev mbagenev kpishi kpa va hingir u lun a ieren na ne.

20 Se cii se lan ijungwen man ican i vesen i akperan a Ifa lu a mi sha kwagh u mdoom ma Aôndo la a ve se a mi la ga. Yô, se yar nen tom sha mkaanem ma ken Yeremia 31:12 ne, ma kaa ér: “Vea sen gudu gudu hen mdoom ma TER.” Sha kpôô yô, mdoom ma Yehova ma na se iember. Mayange je akperan a̱ de lu se ken ishima sha kwagh u mbaawashima mba Aôndo wase u mdoom nam ma dumbur la ga. Se suur nen sha a na a ishima yase cii, gadia á soo ér mba un doo ve ishima la cii ve tema i̱ kpe ve iyol.

21, 22. (a) Ka akaa a nyi nahan ú soo wer ú er sha ci u mdoom ma Yehova a er a we laa? (b) Ka ieren i nyi ityough ki dondon kin kia ôr kwagh sha mini, man ieren ne kaha kposo a mdoom ma Aôndo nena?

 21 Shi ka sea zua a ian i ôron mbagenev kwagh u mdoom ma Aôndo yô, kwagh ne ngu a na se msaanyol. Pasalmi 145:7 ôr kwagh u ior mba Yehova ér: “Vea ôr nduuluu vea umbur mdoom Ou ma vesen.” Hanma iyange i sev mbu av se uma di tsô yô, ka se nenge a mdoom ma Yehova a er a vese la. Ú nenge wer, doo u hanma iyange yô ú eren msen ú sughun Yehova sha akaa a dedoo a á er a we shi ú teren a jighilii ken mbamsen ou hen a na ga he? Aluer se mba henen kwagh u mdoom ma Yehova shi se mba sughun un hanma iyange sha erdoo na a vese shi se mba ôron mbagenev kwagh u ma yô, kwagh ne una wase se se kav Aôndo wase u dedoo ne. Nahan se nguren eren a mbagenev dedoo er Yehova kpa a eren a vese nahan yô, se hemba kporom ikyua a na cii. Tamenor apostoli Yohane ngise nger washika kaa wener: “Orwam u doon mo ishima, de ze a kwaghbo ityô ga, saa kwagh u doon; or u nan eren kwagh u dedoo yô, ka ken Aôndo nan dugh ye.”—3 Yohane 11.

22 Mdoom ma Yehova ma zua sha aeren agenegh kpaa. Ikyav i tesen yô, Aôndo mgbough a “erdoo” shin ishoon i sha ishima i môm. (Ekesodu 34:6) Ieren ne i hemba ngin sha kwagh môm jighilii, gadia Yehova hembe eren i a mbacivir un mba jighjigh mbara. Ityough ki dondon kin, kia pase se gbenda u a eren ieren ne a mbacivir un yô.

^ par. 14 Mdoom ma Yehova a vese ma hemban cii yô ka naagh ku ipaa la. Shin er mbatyomov lu udubu pue kwa udubu pue pue mba Yehova yange ma tindi mô ér nana va kpe sha ci wase nahan kpa, lu Wan na u môm môm la tindi un ér a̱ kpe sha ci wase ye.

^ par. 18 Bibilo ver mimi man iwanger iya i môm doo kpen kpen. Orpasalmi Davidi ngise wa icam kaa ér: “Tindi iwanger You kua mimi Wou.” (Pasalmi 43:3) Yehova tindin mba ve kegh iyol ér a̱ tese ve shin a̱ na ve mkav la iwanger na i ken jijingi la mgbeghaa.—2 Mbakorinte 4:6; 1 Yohane 1:5.