Aver yem sha atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Ka An Nan Lu Mikael, Ortyom u Tamen Laa?

Ka An Nan Lu Mikael, Ortyom u Tamen Laa?

Mlumun u Bibilo i ne yô

Ikyav tese ér Mikael, u ukwaghaôndo mbagenev ve yer un ér, “Saint Michael” la, lu iti i Yesu shighe u lu a va shin tar ga la, shi hii shighe u Yesu va kure tom na shin tar hide yem sha la je, iti na ka Mikael. * Shighe u Mose kpe la, Mikael kpelan ikyom na vea Satan, shi Mikael wase ortyom ugen za ôr profeti Daniel loho u Aôndo. (Daniel 10:13, 21; Yuda 9) Mikael eren kwagh vough er iti na i tese nahan. Inja i iti i Mikael yô ér, “Ka An Nan Lu Er Aôndo?” Nahan ortyom u tamen ne lumun beer sha hemen u Aôndo ga, shi nôngon ityav a mbaihyomov mba Aôndo.—Daniel 12:1; Mpase 12:7.

Nenge ase atôakyaa a a ne ve se fe ser mimi je, ka Yesu a lu Mikael, ortyom u tamen la yô.

  • Mikael ka “ortyom u Sha u tamen.” (Yuda 9) Ititom i ‘ortyom u tamen’ la, inja na yô ér, “orvesen u mbatyomov.” Ken Bibilo jimin cii, i ter iti ne ajiir ahar tseegh. Shi hanma ijiir i i ter i cii yô, ka i lu iti i or môm, u tesen je ér ka ortyom môm tseegh nan lu a ititom ne ye. Ivur Bibilo igen la kaa ér Ter Yesu u i nder un shin ku la “Una sen Sha sha ikyenge i kaan, sha imo i ortyom u tamen.” (1 Mbatesalonika 4:16) Yesu ngu a “imo i ortyom u tamen” sha ci u ka un a lu Mikael, ortyom u tamen la ye.

  • Mikael ka orhemen akumautya a mbatyomov cii. “Mikael kua mbatyomov nav lu nôngon a darakon,” Satan. (Mpase 12:7) Mikael ngu a tahav sha tar u ken jijingi kpishi, sha ci u i yila un ér “u môm ken mbatarev mba vesen,” man shi “tor u ageegh.” (Daniel 10:13, 21; 12:1, NW) Atiatom ne cii tese ér Mikael ka “torutya u akumautya a mbatyomov cii,” er David E. Aune, orgen u a tôv sha akaa a ken Ikyuryan i He la a nger nahan.

    Bibilo ter iti i orgen môm tseegh u nan lu a tahav sha akumautya a mbatyomov yô. I̱ ôr kwagh u “mpase u á va pase Ter Yesu Sha, a mbatyomov Nav mba ageev imôngo ken igyamusu; Una tsaha” mbahembanato la. (2 Mbatesalonika 1:7, 8; Mateu 16:27) Yesu ‘yange hide yem sha, i za gema mbatyomov mba Shaav man tahav kua agee i wa Un sha ikyev.’ (1 Peteru 3:21, 22) Ityôkyaa ngi i Aôndo una ver Yesu kua Mikael ér hanmô ve nana lu orhemen u mbatyomov mba ve lu wang la ga. Sha nahan yô, hemba kan a inja u kaan ér iti i Yesu kua i Mikael la cii, ka ati a or môm.

  • Mikael ‘una mough á tile sha sha shighe u ican ia er, imba i i lu a er mayange ga yô.’ (Daniel 12:1) Ken takerada u Daniel la, ka a ter ishember i “mough” la yô, i ôron kwagh u tor u nana er gwa ikyaa yô. (Daniel 11:2-4, 21) Yesu Kristu, u i yer un ér “Imo i Aôndo” la, una er gwa ikyaa sha u tesen ér ngu “Tor u utor,” zum u una tim mbaihyomov mba Aôndo cica cii, kpa ior mba Aôndo yô, una de ér kwagh a er ve ga la. (Mpase 19:11-16) Una er kwagh ne sha shighe u “zegecan una er, imbacan i hii er i gba tar la je zan zan ainge ne i lu a er mayange ga” yô.—Mateu 24:21, 42.

^ par. 3 Ior mbagenev kpa Bibilo ter ve sha iti i môm tseegh ga. Er Yakob nahan (iti na igen ér Iserael), man Peteru, (iti na igen ér Shimon), kua Tadeu (iti na igen ér Yuda).—Genese 49:1, 2; Mateu 10:2, 3; Marku 3:18; Aerenakaa 1:13.