Aver yem sha atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

Batisema Ka Nyi?

Batisema Ka Nyi?

Mlumun u Bibilo i ne yô

Batisema ka u mirin or shin mnger dughun. * Kwagh ne pase er i hii ve yange i er Yesu batisema shin zege ifi yô. (Mateu 3:13, 16) Oretiopia kpa zum u a kaa ér i er un batisema yô, un man Filibu cii “ve hungwa shin mnger.”—Aerenakaa 8:36-40.

Kwagh u a lu batisema yô

Bibilo tôô batisema kar sha u iin orkpen. (Mbaromanu 6:4; Mbakolose 2:12) Batisema u shin mnger la ka ikyav i tesen ér, or u i er nan la nan hingir kpenegh sha aeren a nan a tse la, nan hide nan hii uma u he sha inja i Orkristu, shi nan tsegha iyol i nan sha ci u Aôndo. Batisema, kua akaa a or ka nan er cii ve nan kuma u a er nan batisema la, ka gbenda u Aôndo a tese ér or a kar ve nana lu a imo i wang ken ishima, sha ci u jighjigh u nan ne nagh ku Yesu Kristu la yô. (1 Peteru 3:21) Sha nahan yô, Yesu yange tese ér gba hange hange u mbahenen nav cii a er ve batisema.—Mateu 28:19, 20.

Batisema u shin mnger la ka a ôô or asorabo keraa?

Ei. Bibilo tese ér ka sha awambe a Yesu tseegh a fatyô u wanger se asorabo ye. (Mbaromanu 5:8, 9; 1 Yohane 1:7) Nahan kpa, saa or a na Yesu jighjigh, shi nana de aeren a nan a tse la, nana gema dondon ityesen i Yesu, shi a er nan batisema, ve nagh ku Yesu kura kua wase nan ye.—Aerenakaa 2:38; 3:19.

Bibilo tese ér wan u sha ikyum kpa i er nan batisemaa?

Ei. Ijiir i môm ken Bibilo tsô kpa tese ér i er wan u sha ikyum batisema ga. Ka ucôôci mbagenev ve eren kwagh ne ye. Ka ve er adua u eren mbayev batisema la, maa i mishi, gayô i haa wan u sha ikyum mngerem sha ityou, shi i na nan iti igen. Kpa batisema ngu sha ci u ior mba ve vese ve ar sha ian i kaven kwagh shi ve ne “Loho u Dedoo u tartor u Aôndo” jighjigh tseegh. (Aerenakaa 8:12) Cii man i er or batisema yô, ka i gba u nana ungwa mkaanem ma Aôndo, nana ngohol ma, shi nana gema ishima. Akaa ne cii, wan u sha ikyum nana fatyô u eren ga.—Aerenakaa 2:22, 38, 41.

Heela tseegh ga, Bibilo tese ér mbamaren mba ve lu Mbakristu shi ve civir Aôndo sha mimi la, Aôndo nengen ônov vev mba kiriki ér mba wang, shin ka uicighan mba uôn sha ishigh nagh. (1 Mbakorinte 7:14) Luun er Aôndo lumun a batisema u mbayev mba kiriki la yô, ityôkyaa ma i lu i una nengen ve ér mba wang, sha ci u mbamaren vev mba ve civir un sha mimi la ga. *

Mbamtsum mba ior ve lu a mi sha kwagh u batisema u Mbakristu yô

Mtsum: Saa a mir or shin mnger keng ga. A fatyô u mishin, gayô haan nan mngerem iyol.

Mimi: Ior mba Bibilo i kaa ér yange i er ve batisema cii yô, i mir a mir ve shin mnger. U tesen ikyav yô, shighe u orhenen Filibu lu eren Oretiopia batisema la kpa, ve uhar cii “ve hungwa shin mnger.” Lu shin mngerem mara Filibu er or shon batisema ye. Been yô, ‘ve due shin mnger.’—Aerenakaa 8:36-39. *

Mtsum: Bibilo tese ér shighe ugen yange a eren orya batisema yô, i er ior mba hen ya u nan cii, kua mbayev mba kiriki kpaa. U tesen ikyav yô, Bibilo ôr kwagh u orkuran purusu ugen ken Filipi ér: “I er un batisema kua mba ve lu mba nav cii.”—Aerenakaa 16:25-34.

Mimi: Akaa a Bibilo i er sha kwagh u orkuran purusu u yange gema ishima la tese ér, ior mbagenev mba i er ve batisema a na imôngo la cii, yange ve kav “mkaanem ma [Yehova]” shi ve “ember” tsung. (Aerenakaa 16:32, 34) Akaa a mimi ne na yô, se fatyô u kaan jighilii ser mbayev mba kiriki yange vea lu hen ya u orkuran purusu la kpa ma i er ve batisema ga, sha ci u ve kav mkaanem ma Yehova ga.

Mtsum: Yesu tese ér i eren mbayev mba kiriki batisema zum u a kaa ér Tartor u Aôndo ngu sha ci ve la.—Mateu 19:13-15; Marku 10:13-16.

Mimi: Shighe u Yesu ôr mkaanem man la, lu ôron kwagh u batisema ga. Kpa lu tesen ér saa or a lu er wanye u kiriki nahan, inja na yô, saa nana lu ishima legh legh, shi nana lu or u hiden a iyol ijime, ve nana kuma u nyôron ken Tartor u Aôndo ye.Mateu 18:4; Luka 18:16, 17.

^ par. 3 Ishember i ken zwa Grika i i gem ér “batisema” la, inja na jighilii yô ér, “u miren shin mnger.” Nenge takerada u i u yer ér Theological Dictionary of the New Testament la, Tihi u sha I, peeji 529.

^ par. 10 Takerada ugen u i yer ér The International Standard Bible Encyclopedia la kaa ér, ‘ma ijiir i môm ken Ikyuryan i He tese ér i eren mbayev mba sha ikyum batisema ga.’ Shi takerada la kaa ér yange i gema eren kwagh ne sha ci u “mtsum shin mhen u i seer sha kwagh u iwasen i batisema,” ér batisema ôôn asorabo la.—Tihi u sha 1, peeji 416-417.

^ par. 13 Takerada u i yer ér New Catholic Encyclopedia la ôr kwagh sha itinekwagh i “Baptism (in the Bible)” [“Batisema u (ken Bibilo)”] la kaa ér: “Ikyav tese ér sha ayange a tsuaa la, ucôôci eren ior batisema sha u mirin ve shin mnger.”—Tihi u sha 2, peeji 59.