Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Alkitapẹ̌ Něněntiro Apa si Kitẹ?

 PASALẸ̌ ĚPẠ

Yesus Kristus i Sai i Sie?

Yesus Kristus i Sai i Sie?

1, 2. (a) Apa i kau kahěngang-hěngang masingkạ taumata wal᷊inẹ, mạeng kětạeng masingkạ arenge? Lahẹko. (b) Taumata mangimang Yesus kai i sai?

LAWỌ taumata timeleng su dunia. Ěndịu i kau masingkạ arengi sire. Katewe, seng masingkạ arenge, bal᷊inẹbe seng masingkạ i sai i sie. I kau harusẹ̌ lai masingkạ dal᷊engu pěbawiahe dingangu manga sipate.

2 Ěndịu i kau bọu nakaringihẹ̌ soal i Yesus Kristus, i sie měbẹ̌biahẹ̌ su dunia 2.000 taung tamai. Katewe, lawọ taumata wěga i sai sěběnarẹ̌e Yesus. Pirang katau mạul᷊ị i sie kai taumata mapia, piạ u lai naul᷊ị i sie kai nabi, dingangu piạ u mangimang i Yesus kai Mawu Kasělahenge. Mạeng tumuhụ si kau kerea?​—Pěmanda Catatan 12.

3. Kawe nụe penting masingkạ kahěngang si Yehuwa dingangi Yesus Kristus?

3 Masingkạ i sai Yesus Kristus ene penting. Kawe nụe? Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Kai ini e pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌, tadeạu i sai masingkạ i Amang mang sěmbaụ kụ Duata kahěngang, dingangu makạkiral᷊a su Mawu Yesus Kristus kụ niroloh’i Amang.” (Yohanes 17:3) Mạeng masingkạ kahěngang i sai Yehuwa dingangi Yesus, i kau botonge měbiahẹ̌ kěkalẹ̌ su firdaus su dunia. (Yohanes 14:6) Bọu ene lai, masingkạ kahěngang kerea i Yesus ene makatul᷊ung si kau, ual᷊ingu i Sie kai tatěnoěng mapaelẹ̌. Yesus nakoạ tatěnoěng soal u kerea měpakẹ pěbawiahẹ̌ dingangu kerea měkoạ taumata wal᷊inẹ. (Yohanes 13:34, 35) Su Pasalẹ̌ 1, i kitẹ seng něngěndung i sai Mawu. Orasẹ̌ ini i kitẹ sarung měngěndung apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal i Yesus.

 I KAMI NẸ̌SOMBANG I MESIAS!

4. Apa mangal᷊ene bawera ”Mesias” arau ”Kristus”?

4 Pira taung tamai su tempong Yesus bědang tawe nalahirẹ̌, Yehuwa nẹ̌diandi sarung měndolohẹ̌ Mesias arau Kristus. Bawera ”Mesias” ene kai bọu werang Ibrani, mạeng bawera ”Kristus” ene kai bọu werang Yunani. Darua bawera ene mangal᷊ene, Mawu seng němile dingangu něgělị jabatan istimewa si Mesias. Mesias ini sarung měkoạ kěbị dianding Mawu mariadi. Yesus lai botonge mẹ̌tul᷊ung si kau orasẹ̌ ini. Katewe, su tempong Yesus bědang tawe nalahirẹ̌, lawọ taumata měkẹ̌kiwal᷊o, ’I sai sarung makoạ Mesias?’

5. Manga muriti Yesus mangimang Yesus ini kai i sai?

5 Manga muriti Yesus mangimang Yesus ini kai Mesias, seng nirianding Mawu. (Yohanes 1:41) Contone, Simon Petrus naul᷊ị si Yesus, ”I Tuang  kai Ratu Mananal᷊amatẹ̌ arau Mesias.” (Matius 16:16) Kerea i kitẹ botonge mangimang Yesus ini kai Mesias?

6. Kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung taumata naunge masanạ gunang makakiral᷊a si Mesias?

6 Maning Yesus bědang tawe nalahirẹ̌, manga nabi seng němohẹ lawọ hal᷊ẹ̌ gunang makatul᷊ung taumata makakiral᷊a si Mesias. Kerea carane? Kěnang pẹ̌tiněna, i kau nakoạ sarang těrminalẹ̌ u oto gunang měněnsomahẹ̌ sěngkatau kụ buhudeng ene mẹ̌sombang dingangu. Mạeng i kau seng masingkạ kal᷊imona kerea tau ene, tantu mal᷊ighạ i kau makaěbạ si sie. Kerene lai, Mawu Yehuwa něpakẹ manga nabi gunang pěmohẹ apa sarung koateng dingangu mariadi si Mesias. Kaghaghanapẹ̌ u těbal᷊ẹ̌ ene makatul᷊ung taumata apang naunge masanạ gunang makahěngang Yesus kai Mesias.

7. Darua těbal᷊ẹ̌ apa něnodẹ Yesus kai Mesias?

 7 Kěnang pẹ̌tiněna darua contoh ini. Humotong, 700 su taunge su tempong Yesus bědang tawe nalahirẹ̌, nabi Mikha seng němohẹ Mesias sarung malahirẹ̌ su soa kadodọ isẹ̌sěbạ Betlehem. (Mikha 5:1) Kụ su soa ene Yesus nalahirẹ̌! (Matius 2:1, 3-9) Karuane, nabi Daniel naul᷊ị Mesias sumongo su taung 29 M. (Daniel 9:25) Kaghaghanapẹ̌ u darua těbal᷊ẹ̌ ene dingangu manga těbal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ, něnodẹ Yesus kai Mesias seng nirianding Mawu.​—Pěmanda Catatan 13.

Su tempong nisahani, Yesus nakoạ Mesias arau Kristus

8, 9. Apa nariadi su tempong Yesus nisahani, kụ nakoạ tatiala i sie kai Mesias?

8 Yehuwa napakal᷊ahẹ i Yesus kai Mesias. Yehuwa nẹ̌diandi sarung měgělị tatiala si Yohanes Měnanahani, tadeạu i sie makasingkạ i sai Mesias. Su tempong i Yesus nisahaning i Yohanes su Sal᷊ụ u Yordan taung 29 M, i Yohanes nakasilo tatiala ene. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Boụten nisahani, Mawu Yesus měngkatewe siměpụ bọu akẹ u sal᷊ụ e. Arakutẹu langị e natopẹ e kụ Mawu Yesus nakasilo Rohkẹ̌ [i Yehuwa] ěnnaẹ limintụ kere manụ paluma kụ dimorọ si Sie. Mase nakaringihe tingih’u Mawu [Yehuwa] něhengetang, ’Ini e kai Ahusẹ̌-Ku ikẹ̌kěndagẹ̌. I Sie makạl᷊uasẹ̌ naung-Ku.’” (Matius 3:16, 17) Su tempong Yohanes nakaringihẹ̌ dingangu nakasilo  tatiala ene, i sie nakasingkạ Yesus kai Mesias. (Yohanes 1:32-34) Su ěllo ene, Yehuwa něgělị rohkẹ̌ masusi si Yesus, kụ i Yesus nakoạ Mesias. I sie nipileng Mawu nakoạ Těmbonang dingangu Datu.​—Yesaya 55:4.

9 Těbal᷊u Alkitapẹ̌, bawerang i Yehuwa, dingangu tatiala nighělị’E su tempong Yesus nisahani, něnodẹ Yesus kai Mesias. Katewe, bọu apa i Yesus dingangu kerea sipate? Mahịe i kitẹ měmanda sasimbahu Alkitapẹ̌.

 BỌU APA ASAL᷊I YESUS?

10. Alkitapẹ̌ něněntiro apa soal i Yesus su tempong i sie bědang tawe diměnta su dunia?

10 Alkitapẹ̌ něněntiro Yesus kai mětẹ̌tanạ su sorga su tempong i sie bědang tawe diměnta su dunia. Nabi Mikha naul᷊ị Yesus ”asal᷊e wọu nạung dokeng-dokeng”. (Mikha 5:1) Yesus sẹ̌sane lai naul᷊ị i sie seng těbe ene su tempong taumata bědang tawe niriadi. (Basa Yohanes 3:13; 6:38, 62; 17:4, 5.) Su tempong dunia bědang tawe nikoạ, Yesus seng marěngụ mědẹ̌dal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa.

11. Kawe nụe i Yesus maarěga su těngong Yehuwa?

11 Yesus maarěga su těngong Yehuwa. Kawe nụe? Ual᷊ingu bọu kěbị diadikang, Yesus kahumotongange niriading i Yehuwa. Hakị u ene, Yesus nisěbạ ’Ahuse kaiakanenge wọu patikụ apang niriadi’. * (Kolose 1:15) Yesus lai maarěga su těngong Yehuwa ual᷊ingu Yehuwa sẹ̌sane něndiadi si sie. Hakị u ene, Yesus nisěbạ ”Ahus’E mang sěmbaụ”. (Yohanes 3:16) Yesus lai nipakẹ i Yehuwa gunang měkoạ kěbị haghi. (Kolose 1:16) Bọu ene, kětạeng i Yesus nisěbạ ”Hengetang”, ual᷊ingu Yehuwa něpakẹ si Yesus gunang měhabarẹ̌ kěbị parenta-Ne su manga malaekatẹ̌ dingangu su taumata.​—Yohanes 1:14.

12. Kerea i kitẹ masingkạ Yesus dingangu Mawu kai nẹ̌tatěntang?

12 Piạ taumata mangimang i Yesus dingangu Mawu kai mẹ̌sul᷊ung. Katewe, ene bal᷊inẹbe těntirong Alkitapẹ̌. Alkitapẹ̌ naul᷊ị i Yesus kai niriadi, ene mangal᷊ene i Yesus piạ tětạe. Katewe Yehuwa kai něndiadi  kěbị haghi, kụ tawẹ apa pěnětạkenge. (Mazmurẹ̌ 90:2) Yesus Ahusu Mawu, i sie madiri makoạ kere Mawu. Alkitapẹ̌ naul᷊ị i Amang limembong gěguwạ kawasane bọu Ahuse. (Basa Yohanes 14:28; 1 Korintus 11:3.) Kětạeng Yehuwa nisěbạ ”[Mawu] Makawasa”. (Pěndariadi 17:1) Kawasang Yehuwa kaguwạkenge su alam semesta ini.​—Pěmanda Catatan 14.

13. Kawe nụe Alkitapẹ̌ nẹ̌sěbạ i Yesus kai ’gambarẹ̌ mal᷊ahẹ bọu Ruata tawe ikẹ̌kasilo’?

13 Yehuwa dingangi Yesus miliarẹ̌ su taunge mělẹ̌hal᷊ẹ̌ sěngkasio, su tempong dunia dingangu langị bědang tawe nikoạ. Kakěndagẹ̌ su tal᷊oarang i rẹ̌dua tantu matogha-toghasẹ̌! (Yohanes 3:35; 14:31) I Yesus nẹ̌těno kěbị sipati Amange, hakị u ene Alkitapẹ̌ nẹ̌sěbạ i Yesus kai ’gambarẹ̌ mal᷊ahẹ bọu Ruata tawe ikẹ̌kasilo’.​—Kolose 1:15.

14. Kerea Ahusu Mawu sarang nalahirẹ̌ nakoạ taumata?

14 Yesus něněntangu sorga kụ nalahirẹ̌ su dunia nakoạ taumata. Katewe kerea carane? Yehuwa někoạ mukjizat, kụ pěbawiahi Yesus nial᷊ing bọu sorga sarang kandungan i Maria, sěngkatau mahuala bědang perawan. Hakị u ene, i Yesus tawẹ apa i amange taumata. Dariọ nalahirẹ̌ bọu i Maria kai tawẹ apa dosane arau masukụ kụ niareng Yesus.​—Lukas 1:30-35.

KEREA SIPATI YESUS?

15. Kerea i kau botonge makasingkạ mal᷊ahẹ soal i Yehuwa?

15 I kau makaěndung mal᷊awọ soal u pěbawiahẹ̌ dingangu sipati Yesus mạeng mẹ̌basa bukẹ̌ Matius, Markus, Lukas, dingangu Yohanes su Alkitapẹ̌. Manga bukẹ̌ ene nisěbạ Injilẹ̌. Ual᷊ingu sipati Yesus kai kere sipati Amange,  su tempong mẹ̌basa Injilẹ̌ i kau sarung makasingkạ mal᷊ahẹ kerea i Yehuwa. Hakị u ene Yesus naul᷊ị, ”I saing kụ seng nakasilo si Siạ e, ute mal᷊aing bọu nakasilo si Amang.”​—Yohanes 14:9.

16. Apa tẹ̌těntirong i Yesus? Bọu apa asal᷊u těntirone?

16 Lawọ taumata mẹ̌kui si Yesus ”Guru”. (Yohanes 1:38; 13:13) Hal᷊ẹ̌ kahumotongange tẹ̌těntirong i Yesus ene kai ”habarẹ̌ mapia Kararatuang”. Kai apa Kararatuang ene? Ene kai pěmamarentang Mawu su sorga, kụ sarung mẹ̌parenta patikụ dunia dingangu měgělị al᷊amatẹ̌ su kěbị taumata matuhụ su Mawu. (Matius 4:23, Terjemahan Dunia Baru) Kěbị těntirong Yesus ene asal᷊e bọu Yehuwa. Yesus naul᷊ị, ’Takụ nitěntiro ini bal᷊inẹbe těntiroku, kaiso kai těntirong i Sie seng něndolohẹ̌ si siạ.’ (Yohanes 7:16) Yesus masingkạ Yehuwa mapulu taumata makaringihẹ̌ habarẹ̌ Kararatuang u Mawu sarung mẹ̌parenta dunia.

17. Su apa i Yesus měnẹ̌něntiro? Kawe nụe i sie marading měněntiro taumata wal᷊inẹ?

17 Su apa i Yesus měnẹ̌něntiro? I Yesus měněntiro  taumata su soa, kampong, pasarẹ̌, tampạ u pěngangibadang, dingangu su wal᷊e-wal᷊e. Yesus tawe něngampal᷊ẹ̌ taumata mědeạ si sie, katewe kai i sie matamai sarang anung i sire. (Markus 6:56; Lukas 19:5, 6) Yesus marading měkoạ hal᷊ẹ̌e, i sie něpakẹ lawọ tempo dingangu katatoghase gunang měněntiro taumata wal᷊inẹ. Kawe kerene? Ual᷊ingu i Yesus masingkạ ene kai kapulung Mawu kụ i Yesus matuhụ su kěbị parentang i Amange. (Yohanes 8:28, 29) Yesus lai něnginjilẹ̌ ual᷊ingu i sie matal᷊ěntụ su taumata. (Basa Matius 9:35, 36.) Yesus masingkạ manga těmbonangu agama tawe něněntiro apang nihino soal u Mawu dingangu Kararatuang’E. Hakị u ene, i sie mapulu mẹ̌tul᷊ung taumata l᷊awọ tadeạu makasingkạ habarẹ̌ mapia Kararatuang u Mawu.

18. Sipati Yesus sude kẹ̌kapuluangu?

18 Yesus makěndagẹ̌ dingangu mapadul᷊i su taumata. I sie mapia kụ taumata mapulu mědal᷊ahapị dingange. Sarang manga rariọ lai mapulu su rěduhe. (Markus 10:13-16) Yesus tawe měmamile taumata. I sie mawěnsing taumata měngakal᷊ẹ̌ arau měkoạ barang tawẹ adile. (Matius 21:12, 13) Su tempong i Yesus su dunia, taumata tawe měngẹ̌ngarěga manga wawine. Katewe Yesus měngẹ̌ngarěga manga wawine kụ mapia měkoạ si sire. (Yohanes 4:9, 27) Yesus lai masanạ naunge. Contone, i sie něnguhasẹ̌ laedu  manga murite, sěmbal᷊iau ene kai hal᷊ẹ̌ u ělang.​—Yohanes 13:2-5, 12-17.

Yesus něnginjilẹ̌ su haghing tampạ

19. Contoh apa něnodẹ i Yesus masingkạ kahěngang apa kebutuhan taumata dingangu mapulu mẹ̌tul᷊ung si sire?

19 Yesus masingkạ kahěngang apa kebutuhan taumata, kụ i sie mapulu mẹ̌tul᷊ung si sire. Ini nal᷊ahẹ su tempong i sie něpakẹ kawasang Mawu gunang mapakapiang taumata masakị. (Matius 14:14) Contone, piạ sěngkatau esẹ sakịe kusta diměnta si Yesus kụ naul᷊ị, ”Kereu i Tuang tumal᷊ěntụ u iạ, ute i Tuang botonge mapakaul᷊en iạ.” I Yesus timal᷊ěntụ dingangu nakapěndang kerea  kasigěsạe tau ene, kụ i Yesus mapulu mẹ̌tul᷊ung si sie. Yesus něngul᷊uhẹ̌ limane bọu ene něnenggehẹ̌ si sie kụ nẹ̌bera, ”Iạ e mapulu kụ kapiạ e.” Bọu ene tau esẹ ene apidu napia! (Markus 1:40-42) Tumuhụ si kau, kerea pěndangu tau esẹ ene?

MASATIA SI YEHUWA

20, 21. Kerea i Yesus nakoạ tatěnoěng mapaelẹ̌ soal u katatuhụ su Mawu?

20 Yesus kai tatěnoěng mapaelẹ̌ soal u katatuhụ su Mawu. Maning apa mariadi arau apa nikoạ u manga sědụe, i Yesus tatapẹ̌ masatia si Amange. Contone, i sie tawe někoạ dosa su tempong Setang něnal᷊ukạ si sie.  (Matius 4:1-11) Anạu sěngkataung i Yesus tawe mangimang i Yesus kai Mesias, i sire naul᷊ị i Yesus kai ”seng nẹ̌pulu”, katewe i Yesus tatapẹ̌ měkẹ̌koạ parentang Mawu. (Markus 3:21) Su tempong manga sědụe něndariha, i sie tatapẹ̌ masatia su Mawu dingangu tawe němal᷊isẹ̌ si sire.​—1 Petrus 2:21-23.

21 Yesus tatapẹ̌ masatia si Yehuwa, maning i sie nirarihang sarang nate. (Basa Filipi 2:8) Kěnang pẹ̌tiněna kerea i sie nẹ̌tatahang sarang papatene. I sie nisamẹ, nitoke někoạ barang dal᷊akị, manga hakim maakal᷊ẹ̌ naul᷊ị i sie nẹ̌sal᷊a, nilěgeng taumata lawọ, nirarihang, bọu ene nipaku su rihi. Tempong seng mate i  sie naul᷊ị, ”Seng naghanapẹ̌!” (Yohanes 19:30) Su katělu ěllone bọu papatene, Yehuwa saụ napakawiahi Yesus kụ něgělị si sie badang rohkẹ̌. (1 Petrus 3:18) Pirang kamisa bọu ene, i Yesus naawị sarang sorga, ’naiang su koanengu Mawu [Yehuwa]’, kụ něngampal᷊ẹ̌ sarang Mawu měhengkẹ si sie makoạ Datu.​—Ibrani 10:12, 13.

22. Pělaharapẹ̌ apa nikaěbạ i kitẹ ual᷊ingu i Yesus tatapẹ̌ masatia si Amange?

22 Ual᷊ingu i Yesus tatapẹ̌ masatia si Amange, i kitẹ nakaěbạ pělaharapẹ̌ gunang měbiahẹ̌ su firdaus su dunia, kere kapulung Yehuwa humotong. Su pasalẹ̌ lima, i kitẹ sarung měngěndung kerea papateng Yesus makakoạ si kitẹ botonge měbiahẹ̌ sarang karěngụe.

^ par. 11 Yehuwa nisěbạ i Amang ual᷊ingu i Sie Měndariadi. (Yesaya 64:8) Yesus nisěbạ Ahusu Mawu ual᷊ingu Yehuwa něndiadi si sie. Ual᷊ingu ene lai manga malaekatẹ̌ dingangu taumata, contone i Adam nisěbạ anạ u Mawu.​—Lukas 3:38.