Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Alkitapẹ̌ Něněntiro Apa si Kitẹ?

 PASALẸ̌ MAPUL᷊O ĚNUNG

Pilẹ e Ibadah Nihino

Pilẹ e Ibadah Nihino

1, 2. Apa harusẹ̌ kiwal᷊oěng su watangeng, kụ kawe nụe kakiwal᷊o ene penting?

SU TEMPONG něngěndung Alkitapẹ̌, i kau nakasingkạ lawọ taumata měngaku maněmbah Mawu, katewe měkẹ̌koạ apa ikẹ̌kawěnsingu Mawu. (2 Korintus 6:17) Hakị u ene Yehuwa něngoro si kitẹ sěbang bọu agama palsu, ”Babel gẹ̌guwạ”. (Pělal᷊ahẹ 18:2, 4) Apa sarung koatengu? I kitẹ kěbị botonge měmile, kụ mẹ̌kiwal᷊o su watangeng, ’Apa iạ měngibadah su Mawu tuhụ kapulu-Ne arau tuhụ kapuluku hala?’

2 Mạeng i kau seng siměbang bọu agama palsu, ene mapaelẹ̌. Katewe ěndịu i kau wědang tụtol᷊e tradisi arau apa kẹ̌koatengu agama palsu. Tadeạu i kitẹ makahěngang kawe nụe penting i kitẹ piạ pěndang kere pěndang i Yehuwa soal u hal᷊ẹ̌ ene, i kitẹ harusẹ̌ měngěndung kai apa manga tradisi ene.

MANĚMBAH PATONG DINGANGU TAUMATA NATE

3. (a) Kawe nụe pirang katau tawe makapělọu patong tempong měngibadah? (b) Apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u měpakẹ patong su tempong maněmbah Mawu?

3 Pirang katau ěndịu seng taunge měpẹ̌pakẹ  patong arau piạ pěnaněmbang su wal᷊ene gunang maněmbah Mawu. Mạeng tumuhụ si kau ene nihino, su pěndangu tantu nẹ̌sal᷊a mạeng tawe měpakẹ tamai ene su tempong maněmbah Mawu. Katewe, pẹ̌tahěndung Mawu Yehuwa něněntiro kerea carane i kitẹ maněmbah si Sie. Su Alkitapẹ̌ mal᷊ahẹ niul᷊ị Yehuwa madiri i kitẹ měpakẹ patong su tempong měngibadah.​—Basa Sasěbang 20:4, 5; Mazmurẹ̌ 115:4-8; Yesaya 42:8; 1 Yohanes 5:21.

4. (a) Kawe nụe i kitẹ tawe wotonge maněmbah taumata nate? (b) Kawe nụe Yehuwa měsẹ̌sěding manga ělang’E mẹ̌bisara dingangu taumata nate?

4 Ěndịu piạ měpẹ̌pakẹ tempo dingangu toghasẹ̌ gunang makal᷊uasẹ̌ keluarga seng nate. Taumata nate ene ěndịu lai sẹ̌sěmbaěng i sire. Katewe i kitẹ seng něngěndung taumata nate tawe makatul᷊ung arau měnilakạ. I sire tawe měbẹ̌biahẹ̌ su tampạ bal᷊inẹ. Sěbenarẹ̌e makasilakạ mẹ̌bisara dingangu taumata nate ual᷊ingu tatanata bọu taumata nate asal᷊e kai bọu manga hantu. Hakị u ene Yehuwa nẹ̌sěding tau Israel mẹ̌bisara dingangu taumata nate arau měkoạ barang piạ sěmpụe dingangu manga hantu.​—Pangangonggọ u Toratẹ̌ Kapia 18:10-12; pěmanda Catatan 26 dingangu 31.

5. Apa makatul᷊ung si kau tadeạu tawe měpakẹ patong su tempong měngibadah arau tawe maněmbah taumata nate?

5 Apa makatul᷊ung si kau tadeạu tawe měpakẹ  patong su tempong měngibadah arau tawe maněmbah taumata nate? I kau harusẹ̌ měngěndung Alkitapẹ̌ kụ mẹ̌tiněna kerea pěndangu Mawu su hal᷊ẹ̌ ene. I Sie ”měbẹ̌binsị”, arau marěntingu hal᷊ẹ̌ ene. (Pangangonggọ u Toratẹ̌ Kapia 27:15) Pẹ̌doa si Yehuwa ěllo-ěllo tadeạu i kau piạ pěndang mẹ̌sul᷊ungi Sie dingangu maněmbah si Sie tuhụ kapulu-Ne. (Yesaya 55:9) Yehuwa sarung měgělị toghasẹ̌ tadeạu i kau botonge měnděmẹ kěbị apang piạ sěmpụe dingangu agama palsu.

APA I KITẸ HARUSẸ̌ MĚNATALẸ̌?

6. Kawe nụe tanggalẹ̌ 25 Desember nipile nakoạ hari jading i Yesus?

6 Natalẹ̌ kẹ̌koatengu lawọ taumata su patikụ dunia, su pěndang i sire ene ěllong Yesus nalahirẹ̌. Katewe Natalẹ̌ ene piạ sěmpụe dingangu agama palsu. Sěmbaụ ensiklopedia naul᷊ị, tau Roma apang měnẹ̌němbah patong měkẹ̌koạ hari jading matangěllo su tanggalẹ̌ 25 Desember. Těmbonangu gahěda mapulu taumata měnẹ̌němbah patong makoạ tau Sahani, ual᷊ingu ene maning Yesus tawe nalahirẹ̌ su 25 Desember, i sire němutusẹ̌ hari jading Yesus koateng su tanggalẹ̌ ene. (Lukas 2:8-12) Manga muriti Yesus tawe někoạ Natalẹ̌. Sěmbaụ bukẹ̌ naul᷊ị 200 su taunge bọu Yesus nalahirẹ̌, ”tawẹ u  sěngkatau masingkạ arau mẹ̌padul᷊i kange Yesus nalahirẹ̌”. (Sacred Origins of Profound Things) Natalẹ̌ něnětạ kẹ̌koateng hasụe su taunge bọu Yesus nětanạ su dunia.

7. Kawe nụe tau Sahani tutune tawe měnẹ̌natalẹ̌?

7 Lawọ taumata masingkạ Natalẹ̌ dingangu tradisine, kere měkoạ acara arau mẹ̌gaghělị hadiah, asal᷊e bọu taumata měnẹ̌němbah berhala. Contone, kangerẹ su Inggris dingangu su piram baụ bageang su Amerika, Natalẹ̌ sẹ̌sědingang. I saing měnatalẹ̌ sarung ihukung. Katewe kakạděngụe Natalẹ̌ saụ kẹ̌koateng. Kawe nụe tau Sahani tutune tawe měnẹ̌natalẹ̌? Ual᷊ingu i sire mapulu makal᷊uasẹ̌ naungu Mawu su kěbị kakanoạ i sire.

APA I KITẸ HARUSẸ̌ MĚKOẠ HARI JADI?

8, 9. Kawe nụe tau Sahani su abad humotong tawe měkẹ̌koạ hari jadi?

8 Lawọ taumata měkẹ̌koạ hari jadi, katewe apa tau Sahani měkẹ̌koạ lai? Su Alkitapẹ̌ niwěke piạ taumata někoạ hari jadi, katewe i sire bal᷊inẹbe ělang i Yehuwa. (Pěndariadi 40:20; Markus 6:21) Sěběnarẹ̌e, hari jadi kẹ̌koateng gunang měngadatẹ̌ mawu wal᷊inẹ. Hakị u ene tau Sahani su abad humotong měmanda ”hari jadi ene mẹ̌sul᷊ungu maněmbah berhala”.​—The World Book Encyclopedia.

 9 Tau Roma dingangu tau Yunani kangerẹ mangimang piạ himukudẹ̌ simongo su tempong sěngkatau nalahirẹ̌, kụ turusẹ̌ měndiagạ si sie su kanandụu wiahe. Bukẹ̌ The Lore of Birthdays naul᷊ị, ”Himukudẹ̌ ene mědẹ̌dal᷊ahapị dingangu dewa piạ hari jadine mẹ̌sul᷊ung dingangu tau ene.”

10. Kawe nụe tau Sahani orasẹ̌ ini tawe měkẹ̌koạ hari jadi?

10 Tumuhụ si kau, apa Yehuwa mal᷊uasẹ̌ mạeng i kitẹ měkoạ acara piạ sěmpụe dingangu agama palsu? (Yesaya 65:11, 12) Tantu i Sie madiri. Hakị u ene i kitẹ tawe měkoạ hari jadi arau acara wal᷊inẹ kụ piạ sěmpụe dingangu agama palsu.

APA ASAL᷊U HARI RAYA ENE PENTING?

11. Kawe nụe taumata měkẹ̌koạ hari raya? Apa harusẹ̌ makoạ limembong penting su pěbawiahu?

11 Piạ taumata seng masingkạ asal᷊u Natalẹ̌ arau manga hari raya wal᷊inẹ, katewe tatapẹ̌ měkẹ̌koạ ene. Su pěndang i sire hari raya kai tempone mẹ̌komol᷊ẹ̌ dingangu keluarga. Apa tumuhụ si kau lai kerene? Tawe nẹ̌sal᷊a mạeng mẹ̌komol᷊ẹ̌ dingangu keluarga. Yehuwa něndiadi keluarga, kụ i Sie mapulu keluarga mararame. (Efesus 3:14, 15) Katewe, pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingangi Yehuwa limembong penting, sul᷊ungu makal᷊uasẹ̌ keluarga kụ měkoạ acara  piạ sěmpụe dingangu agama palsu. Hakị u ene rasul Paulus naul᷊ị, ”Pẹ̌tawakal᷊iko měnanẹ̌sui apa hinong makal᷊uasẹ̌ dal᷊ungu naungu Mawu kasěllahenge.”​—Efesus 5:10.

12. Hari raya kerea ikẹ̌kawěnsingi Yehuwa?

12 Lawọ taumata mẹ̌pěndang asal᷊u hari raya ene tawe penting, katewe si Yehuwa ene penting. I Sie mawěnsing hari raya asal᷊e bọu agama palsu, mẹ̌dalo taumata arau lambang u negara. Contone, tau Misirẹ̌ měkẹ̌koạ acara gunang manga mawung i sire. Su tempong tau Israel siměbang bọu Misirẹ̌, i sire nẹ̌těno apa seng nikoạ u tau Misirẹ̌ kụ naul᷊ị ene kai ”sal᷊iwang baugu měngadatẹ̌ MAWU”. Katewe Yehuwa něhukung si sire ual᷊ingu hal᷊ẹ̌ ene. (Sasěbang 32:2-10) Kere niwerang nabi Yesaya, i kitẹ ”kumbahang měnenggehẹ̌ apal᷊iwụ [kěbị apang, NW] mal᷊amuhụ”.​—Basa Yesaya 52:11.

PAKATAHUĚNA MĚHABARẸ̌ SU TAUMATA WAL᷊INẸ

13. Kakiwal᷊o apa tẹ̌tiněnaěngu su tempong měmile seng tawe měkoạ hari raya?

13 Su tempong měmile seng tawe měkoạ hari raya, ěndịu lawọ kakiwal᷊o tẹ̌tiněnaěngu. Contone: Apa koatengku mạeng hapị su pělahal᷊ẹ̌kang mẹ̌kiwal᷊o kawe iạ tawe něnatalẹ̌? Apa koatengku mạeng piạ u měgělị hadiah Natalẹ̌? Apa koatengku mạeng kawingku měmaringang  měnatalẹ̌? Kerea iạ mẹ̌tul᷊ung manga anạku tadeạu tawe masusah naung ual᷊ingu tawe někoạ hari raya arau hari jadine?

14, 15. Apa koatengu mạeng piạ u měgělị lima kụ maul᷊ị sal᷊amatẹ̌ arau piạ u měgělị hadiah si kau?

14 Pakatahuěna su tempong měmutusẹ̌ apa sarung paul᷊ịkang arau koateng su haghing tempo. Contone, mạeng su hari raya piạ u měgělị lima kụ mẹ̌bera ”Sal᷊amatẹ̌”, tarimạ bue limane kụ paul᷊ị, ”Kasẹ bue”. Katewe mạeng piạ u mapulu masingkạ mal᷊awọ, i kau botonge maul᷊ị kawe nụe i kau tawe timol᷊e hari raya. Pakapia dingangu pakaadatẹ̌ su tempong maul᷊ị si sire. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Karimạko pal᷊ahumbisarang kamene e hinowen měngkai makạdal᷊uasẹ̌ dingangu makạbinsana. I kamene harusẹ̌be masingkạ u kere apa i kamene hinong sumimbang kakiwal᷊on sěngkatau-sěngkatau e.” (Kolose 4:6) Ěndịu lai botonge maul᷊ị i kau mapulu mẹ̌tampung dingangu taumata wal᷊inẹ kụ měgělị hadiah, katewe bal᷊inẹ su hari raya.

15 Kerea mạeng piạ u měgělị hadiah? Alkitapẹ̌ tawe někoạ lawọ atorang, katewe Alkitapẹ̌ naul᷊ị i kitẹ harusẹ̌ piạ hati nurani mapia. (1 Timotius 1:18, 19) Ěndịu piạ u měgělị hadiah ual᷊ingu běga i kau tawe tụtol᷊e hari raya. Arau i sie maul᷊ị, ”Iạ masingkạ i kau tawe tụtol᷊e hari raya, katewe iạ mapulu měgělị ini si kau.” Su tempo kerene  i kau botonge měmile měnarimạ arau tala. Maning apa koatengu, i kau harusẹ̌ měndiagạ hati nurani tatapẹ̌ burěsi su těngong Mawu. I kitẹ madiri měkoạ barang makarusa pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yehuwa.

I KAU DINGANGU KELUARGANU

Apang měkẹ̌koạ kapulung Yehuwa maral᷊uasẹ̌

16. Apa harusẹ̌ koatengu mạeng keluarga mapulu i kau tumol᷊e hari raya?

16 Apa koatengu mạeng keluarga mapulu i kau tumol᷊e hari raya? I kau tawe harusẹ̌ mẹ̌darendehẹ̌ dingangi sire. Pẹ̌tahěndung, pẹ̌sěngkatau piạ hakẹ̌ e měmutusẹ̌ apa sarung koatenge. Pakapia dingangu pěngarěga putusang i sire, kere i kau mapulu i sire měngarěga putusangu. (Basa Matius 7:12.) Mạeng kerene, apa harusẹ̌ koatengu? Pẹ̌doa kal᷊imona si Yehuwa, tadeạu mẹ̌tul᷊ung si kau měkoạ putusang nihino. Pẹ̌tiněna apa sarung mariadi kụ pědeạ informasi soal u hal᷊ẹ̌ ene. Pẹ̌tahěndung, limembong penting kai makal᷊uasẹ̌ naung i Yehuwa.

17. Apa harusẹ̌ koatengu tadeạu anạu tawe masusah naung su tempong nakasilo manga hapịe timol᷊e hari raya?

17 Apa koatengu gunang mẹ̌tul᷊ung anạu su tempong i sie nakasilo hapịe timol᷊e hari raya? Pẹ̌sěngkatempo, i kau botonge měkoạ acara makal᷊uasẹ̌ dingangu lai měgělị hadiah si sire. Hadiah kapaelange su anạu, ene kai tempo dingangu kakěndagu si sire.

 I KITẸ HARUSẸ̌ MĚMILE IBADAH NIHINO

18. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ duměnta su pěngangibadang tau Sahani?

18 Tadeạu Yehuwa mal᷊uasẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ měněntang agama palsu dingangu kěbị tradisine. Kụ i kitẹ harusẹ̌ tumol᷊e ibadah nihino. Kerea carane? Sěmbaụ carane ute, pakarading duměnta su pěngangibadang tau Sahani. (Basa Ibrani 10:24, 25.) Ini kai bageang penting bọu ibadah nihino. (Mazmurẹ̌ 22:23; 122:1) I kitẹ makatoghasẹ̌ pangangimang sěmbaụ su wal᷊inẹ mạeng duměnta su pěngangibadang.​—Roma 1:12.

19. Kawe nụe penting mẹ̌běke su tau wal᷊inẹ apa seng niěndungangu bọu Alkitapẹ̌?

19 Cara wal᷊inẹ lai tumol᷊e ibadah nihino ute, mẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ apa niěndungangu bọu Alkitapẹ̌. Lawọ taumata nasigěsạ ual᷊ingu haghing karal᷊akisẹ̌ nariadi su dunia. Ěndịu i kau masingkạ i sai nikahombangengu sigěsạ ene. Pẹ̌běke si sire soal u pělaharapẹ̌ su ěllo mahi. Mạeng i kau marading měngibadah dingangu mẹ̌běke apa niěndungangu bọu Alkitapẹ̌, ene makatul᷊ung si kau seng tawe mẹ̌tahěndung agama palsu dingangu manga tradisine. I kau sarung mal᷊uasẹ̌ kụ Yehuwa sarung měngal᷊amatẹ̌ ual᷊ingu i kau seng naněmbah si Sie tuhụ kapulu-Ne.​—Maleakhi 3:10.