Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Alkitapẹ̌ Něněntiro Apa si Kitẹ?

 PASALẸ̌ SIO

Apa Pěngěnsuengu Dunia Ini Seng Marani?

Apa Pěngěnsuengu Dunia Ini Seng Marani?

1. Su apa i kitẹ makasingkạ soal u ěllo mahi?

SU TEMPONG nẹ̌biala televisi arau nẹ̌basa koran, apa i kau bọu nẹ̌tiněna, ’Kawe nụe dunia ini kakạdal᷊akịe?’ Piạ lawọ taumata dal᷊akị dingangu kasasusah nariadi orasẹ̌ ini, hakị u ene pirang katau mangimang pěngěnsuengu dunia seng marani. Apa ene kahěngang? Apa i kitẹ botonge makasingkạ apa sarung mariadi su ěllo mahi? Botonge. Maning lawọ taumata tawe makatikạ apa sarung mariadi su ěllo mahi, Mawu Yehuwa botonge. Su Alkitapẹ̌ i Sie naul᷊ị kerea pěbawiahi kitẹ dingangu dunia ini su ěllo mahi.​—Yesaya 46:10; Yakobus 4:14.

2, 3. Manga muriti Yesus mapulu makasingkạ apa, kụ apa sasimbahi Yesus?

2 Su tempong i kitẹ nẹ̌basa su Alkitapẹ̌ soal u pěngěnsuengu dunia, ini mangal᷊ene bal᷊inẹbe banua ini mawinasa, katewe kai taumata dal᷊akị. Yesus něněntiro su taumata lawọ, Kararatuang u Mawu sarung mẹ̌parenta dunia. (Lukas 4:43) Hakị u ene manga murite nẹ̌kiwal᷊o si Yesus, ”Kai mangạe tatiala apa ngae pělahekangu rarěntan Tuang dingangkewe lai kasueěngu runia?” (Matius 24:3) Yesus tawe naul᷊ị kange tempone, katewe i sie naul᷊ị apa mariadi su tempong maraning pěngěnsuengu dunia ini. Apa seng niul᷊ị i Yesus ene nariadi orasẹ̌ ini.

3 Su pasalẹ̌ ini i kitẹ sarung měngěndung tatialang pěngěnsuengu dunia ini. Humotong, i kitẹ harusẹ̌ masingkạ soal u pẹ̌sasekẹ  nariadi su sorga tadeạu i kitẹ makasingkạ kawe nụe piạ lawọ barang dal᷊akị nariadi su dunia.

PẸ̌SASEKẸ SU SORGA

4, 5. (a) Apa nariadi su sorga su tempong Yesus nakoạ Datu? (b) Tumuhụ Pělal᷊ahẹ 12:12, apa nariadi su dunia su tempong Setang nirěmẹ bọu sorga?

4 Su Pasalẹ̌ 8 i kitẹ něngěndung Yesus seng nakoạ Datu su sorga taung 1914. (Daniel 7:13, 14) Bukẹ̌ Pělal᷊ahẹ nẹ̌běke, ”Ene su sorga e nariadị e pẹ̌sasekẹ. I Mikhael [arau, Yesus] dingangu manga malaekatẹ̌ e měmpẹ̌sẹ̌sekẹ u nagạ ene [arau Setang]. Nagạ ene měsẹ̌sekẹewe i siren malaekatẹ̌ rụdokạ si Mikhael.” * Setang dingangu manga malaekatẹ̌ dal᷊akị nikawatạ kụ nirěmẹ sarang dunia. Tantu manga malaekatẹ̌ masatia su sorga mal᷊ua-l᷊uasẹ̌! Katewe kerea taumata su dunia? Alkitapẹ̌ naul᷊ị ene tempo napenẹu kasasusah. Kawe nụe? Ual᷊ingu Setang sěbạe pědu marasai, ”i sie kai masingkạ u tempone e seng kate lai kadodọ”.​—Pělal᷊ahẹ 12:7, 9, 12.

 5 Iblis nakakoạ lawọ kasasusah su dunia. I sie pědu marasai ual᷊ingu masingkạ seng malighạ tempone Mawu měminasa si sie. Mahịe i kitẹ měngěndung apa niul᷊ị i Yesus sarung mariadi su ěllo pěngěnsuenge.​—Pěmanda Catatan 24.

ĚLLO PĚNGĚNSUENGE

6, 7. Kerea těbal᷊ẹ̌ nělahẹ pẹ̌sasekẹ dingangu karal᷊unusẹ̌ nariadi orasẹ̌ ini?

6 Sekẹ. Yesus naul᷊ị, ”Bansa sěmbaụ sarung mẹ̌sekẹ dumokạ bansa wal᷊ine, dingangu kararatuang sěmbaụ sarung měngalo kararatuang bal᷊ine.” (Matius 24:7)  Limembong mal᷊awọ taumata nate su pẹ̌sasekẹ orasẹ̌ ini sul᷊ungu su tempong tamai. Lembaga Pengamat Dunia (Worldwatch Institute) naul᷊ị dongkeng taung 1914, pẹ̌sasekẹ nakapate nal᷊iu bọu 100 su jutane taumata. Bọu taung 1.900 sarang taung 2.000, tělung sul᷊ẹ limembong mal᷊awọ taumata nate sul᷊ungu dongkeng abad humotong sarang taung 1.900. Kěnang pẹ̌tiněna kasasusah nikapěndangengu jutane taumata ual᷊ingu pẹ̌sasekẹ!

7 Karal᷊unusẹ̌. Yesus naul᷊ị, ”Su apan tampạ sarung piạ karal᷊unusẹ̌.” (Matius 24:7) Maning piạ lawọ kaěng orasẹ̌ ini sul᷊ungu tempong tamai, bědang lawọ taumata kẹ̌kal᷊unusang. Kawe nụe kerene? Ual᷊ingu i sire tawẹ apa roitẹ̌ měměli kaěng arau ěntana tawe kapẹ̌suangeng. Kal᷊awokange taumata měbẹ̌biahẹ̌ dingangu roitẹ̌ tawe nakaěbạ 1 dolar (ěndịu mapul᷊o hiwu) su ral᷊ungu sahěllo. Organisasi Kesehatan Dunia (WHO) naul᷊ị, lawọ manga rariọ nate sabang taung ual᷊ingu karal᷊unusẹ̌.

8, 9. Kerea těbali Yesus soal u linuhẹ̌ dingangu sahindạ kahěngang-hěngang nariadi orasẹ̌ ini?

 8 Linuhẹ̌. Yesus naul᷊ị, ”Su apang tampạ sarung piạ linuhẹ̌ mal᷊aihạ.” (Lukas 21:11) Lawọ linuhẹ̌ mal᷊aihạ nariadi sabang taung. Dongkeng taung 1.900, nal᷊iu bọu 2 juta taumata nate ual᷊ingu linuhẹ̌. Maning piạ alatẹ̌ botonge makasingkạ kal᷊imona mạeng piạ linuhẹ̌, katewe bědang lawọ taumata nate.

9 Sahindạ. Yesus seng naul᷊ị kal᷊imona sarung piạ ”sahindạ”, arau sakị mědẹ̌darěkẹ. Sakị makạtatakụ ini masahawụ mẹ̌darěkẹ kụ makapate taumata l᷊awọ. (Lukas 21:11) Maning kakạl᷊awọe kasingkạ u manga dokter soal u měngundang haghing sakị, katewe tatapẹ̌ piạ sakị tawe kaundangeng. Piạ laporan naul᷊ị sabang taung lawọ taumata nate ual᷊ingu sakị mědẹ̌darěkẹ, kere TBC, malaria, dingangu kolera. Bal᷊inẹ kětạeng ene, lawọ dokter lai saụ nakaěbạ 30 sakị buhu, kụ piram baụ bọu sakị ene tawẹ apa undange.

 KAKANOẠ U TAUMATA SU ĚLLO PĚNGĚNSUENGE

10. Kerea bawera su 2 Timotius 3:1-5 nariadi orasẹ̌ ini?

10 Alkitapẹ̌ naul᷊ị su 2 Timotius 3:1-5, ”Su mangạ e ěllo pangěnsueěnge ute kai sarung makahombang kasasusa l᷊awọ.” Rasul Paulus nělahẹ kerea kakanoạu taumata su ěllo pěngěnsuenge. I sie naul᷊ị, taumata sarung

  • kětạeng mẹ̌pandung batangeng hala

  • mapulu měngkakalạ

  • tawe tumatuhụ su matimadẹ̌

  • tawe satia

  • tawe kụkěndagẹ̌ keluarga

  • tawe makakědangu watangeng

  • puluang měndariha

  • puluang su kakakoạ u dunia sul᷊ungu tumuhụ Mawu

  • maul᷊ị kụkěndagẹ̌ su Mawu katewe madiri tumuhụ parenta-Ne

11. Tumuhụ Mazmurẹ̌ 92:8, apa sarung mariadi su taumata dal᷊akị?

11 Apa kakanoạ u taumata orasẹ̌ ini kerene? Lawọ taumata su dunia kerene. Katewe seng mal᷊ighạ Mawu měhukung si sire. I Sie nẹ̌diandi, ”Taumata duruhaka e tụtuwo maapisẹ̌ kere rěmpugẹ̌, dingangu taumata ral᷊akisẹ̌  e nahuntinambang kakalạ e ringangu katatul᷊endene,  kaiso i sire sarung ipakawinasa marasai.”​—Mazmurẹ̌ 92:8.

HABARẸ̌ MAPIA SU ĚLLO PĚNGĚNSUENGE

12, 13. Yehuwa něněntiro apa si kitẹ su ěllo pěngěnsuenge?

12 Alkitapẹ̌ něněbal᷊ẹ̌, su ěllo pěngěnsuenge sarung lawọ kasasusah mariadi su dunia. Katewe Alkitapẹ̌ lai naul᷊ị piạ barang mapia sarung mariadi.

”Kụ Injilẹ̌ e mạanung kereapa Mawu Ruata mẹ̌parenta ute sarung ihabarẹ̌ su kaguwạu dunia.”​—Matius 24:14

13 Nakahěngang lohongu Alkitapẹ̌. Nabi Daniel němohẹ, su ěllo pěngěnsuenge ”kětạembeng i sire apa’m pelesa sarung makaěnna” dal᷊ohongu Alkitapẹ̌. Mawu nẹ̌tul᷊ung manga ělang’E tadeạu makaěna těntirong Alkitapẹ̌, limembong mal᷊ahẹ bọu kal᷊imona. (Daniel 12:9, 10) Yehuwa limembong napakal᷊ahẹ u hal᷊ẹ̌ ene něnětạ taung 1914. Contone, i Sie něněntiro si kitẹ areng’E, apa kapulu-Ne gunang dunia ini, tatěbusẹ̌, apa mariadi su tempong i kitẹ mate, dingangu taumata nate saụ ipěbiahẹ̌. I kitẹ lai seng něngěndung kětạeng Kararatuang u Mawu botonge makailang kěbị kasasusah, kerea tadeạu pěbawiahi kitẹ mal᷊unsemahẹ̌, kụ kerea lai tadeạu makal᷊uasẹ̌ naungu Mawu. Katewe apa nikoạ u manga ělangu Mawu su tempong nakasingkạ kěbị hal᷊ẹ̌ ene? Těbal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ něgělị sasimbahe.​—Pěmanda Catatan 21 dingangu 25.

14. Su apa injilu Kararatuang nihabarẹ̌, dingangu i sai měbẹ̌bawa habarẹ̌ ene?

14 Měnginjilẹ̌ su patikụ dunia. Su tempong nẹ̌bisara soal u ěllo pěngěnsuenge Yesus naul᷊ị, ”Kụ Injilẹ̌ mạanung kereapa Mawu Ruata mẹ̌parenta ute sarung ihabarẹ̌ su kaguwạu dunia.” (Matius 24:3, 14) Injilu Kararatuang u Mawu seng nihabarẹ̌ su nal᷊iu bọu 230 negeri, dingangu lai nal᷊iu bọu 700 bawera. Sahiding Yehuwa ”wọu patikụ umatẹ̌, hěnto wansa arau wera” seng nẹ̌tul᷊ung  taumata lawọ nakaěna apa Kararatuang u Mawu ene dingangu apa sarung koatenge gunang kěbị taumata. (Pělal᷊ahẹ 7:9) Sahiding Yehuwa tawe wẹ̌baehang gunang měkoạ hal᷊ẹ̌ ini. Maning lawọ taumata mawěnsing kụ měndẹ̌ndariha si sire, katewe tawẹ apa makasěding si sire měnginjilẹ̌, kere nitěbal᷊i Yesus.​—Lukas 21:17.

APA SARUNG KOATENGU?

15. (a) Apa i kau mangimang i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su ěllo pěngěnsuenge, kụ kawe nụe? (b) Apa mariadi si sire apang matuhụ su Mawu dingangu si sire apang tawe tụtuhụ si Sie?

15 Apa i kau mangimang i kitẹ seng měbẹ̌biahẹ̌ su ěllo pěngěnsuenge? Lawọ těbal᷊u Alkitapẹ̌ soal u ěllo pěngěnsuenge seng nariadi. Seng mal᷊ighạ Yehuwa maul᷊ị hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌ masue, bọu ene ”kiamatě” mariadi. (Matius 24:14) Apa kiamatẹ̌ ene? Ene kai Harmagedon, tempong Mawu sarung měminasa kěbị karal᷊akisẹ̌. Yehuwa měpakẹ si Yesus dingangu manga malaekatẹ̌ matoghasẹ̌ gunang měminasa kěbị apang madiri tumuhụ si Sie dingangu tumuhụ su Ahus’E. (2 Tesalonika 1:6-9) Bọu ene, Setang dingangu manga malaekate seng tawe makapěngakal᷊ẹ̌ taumata. Kụ i sire apang matuhụ su Mawu dingangu mapulu Kararatuang u Mawu mẹ̌parenta, sarung makasilo kěbị dianding Mawu mariadi.​—Pělal᷊ahẹ 20:1-3; 21:3-5.

16. Ual᷊ingu pěngěnsuengu dunia seng marani, apa harusẹ̌ koatengu?

16 Dunia su al᷊ungu kawasang Setang sarung ipakawinasa. Hakị u ene penting mẹ̌kiwal᷊o su watangeng, ’Apa harusẹ̌ takụ koateng?’ Yehuwa mapulu i kau makasingkạ mal᷊awọ těntirong Alkitapẹ̌. (Yohanes 17:3) Pěngangibadang Sahiding Yehuwa sabang misa, makatul᷊ung taumata makaěna lohongu Alkitapẹ̌. Pakasau duměnta su pěngangibadang Sahiding Yehuwa. (Basa Ibrani 10:24, 25.) Mạeng su pěndangu i kau harusẹ̌ mẹ̌bal᷊ui, abe katakụ měkoạ ene.  Kụ mạeng seng nẹ̌bal᷊ui, pẹ̌dal᷊ahapịu dingangi Yehuwa sarung kakạtoghase.​—Yakobus 4:8.

17. Kawe nụe lawọ taumata huměkosẹ̌ su tempong kasuengu dunia marěnta?

17 Rasul Paulus naul᷊ị kal᷊awokange taumata huměkosẹ̌ su tempong kawawinasang dunia ini duměnta, ual᷊ingu rarěntane kai ”kere tahatako ruděnta hẹ̌bi”. (1 Tesalonika 5:2) Yesus něněbal᷊ẹ̌ lawọ taumata tawe mẹ̌pandung tatialang pěngěnsuengu dunia ini. I sie naul᷊ị, ”Kamageng Ahus’u Taumata e ruměnta ute, kakakoạe kai mẹ̌sul᷊ungu su tempong Nuh nạung. Su pira ěllo těntal᷊ang ta nědẹ̌darulung gẹ̌guwạe, taumata mạhungkaěng měmpạnginung dingangu měmpẹ̌kẹ̌kawing. Kerene sěntiniạ sarạeweng nịdating u ěllon Nuh nasake su ral᷊ungu kapal᷊ẹ̌. Sarạeng darulunge nangelọe si sire kěbị buhụe i sire nakahěngangu kaia seng nariadi. Kerene lai kakakoạe sarung kereu Ahus’u Taumata e ruměnta.”​—Matius 24:37-39.

18. Laingatẹ̌ apa nighělị i Yesus si kitẹ?

18 Yesus něgělị laingatẹ̌ tadeạu i kitẹ tawe ”měngkate mětẹ̌tasibung sal᷊iwang kụ měmpanginung inumang makạbukang arau měngkate měsẹ̌sipir’u hal᷊ẹ̌ u pẹ̌bawiahẹ̌”. I sie naul᷊ị kasuengu dunia darěntane kai sěngkělěndịu, ”kere rarěntang tahatako”. I sie lai naul᷊ị ene sarung kahombangengu ”patikụ taumata su wowon dunia ini”. Bọu ene i sie něgělị laingatẹ̌, ”Pakarariagạ dingangu pěmpẹ̌kẹ̌kal᷊iomaneng sidutu mẹ̌deạu i kamene mạtoghasẹ̌ mẹ̌tatětol᷊u patikụ hal᷊ẹ̌ mariadi kụ i kamene makararisị su těngong Ahus’u Taumata.” (Lukas 21:34-36) Kawe nụe penting dumaringihẹ̌ laingati Yesus? Ual᷊ingu seng mal᷊ighạ dunia su al᷊ungu kawasang Setang ini sarung mawinasa. Kětạeng i sire apang matuhụ si Yehuwa dingangi Yesus sarung masal᷊amatẹ̌, kụ měbiahẹ̌ sarang karěngụe su firdaus su dunia.​—Yohanes 3:16; 2 Petrus 3:13.

^ par. 4 Mikhael ene lai arengi Yesus Kristus. Tadeạu makasingkạ mal᷊awọ, pěmanda Catatan 23.