1. I sai něgělị pěbawiahẹ̌ si kitẹ?

YEHUWA kai ”Mawu wiahẹ̌”. (Yeremia 10:10, Terjemahan Dunia Baru, NW) I Sie Měndariadi dingangu něgělị pěbawiahẹ̌ si kitẹ. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”U kai i Kau něndiadi patikụ sabarange, ringangu kai su ral᷊ungu kapulun’U l᷊ai patikụ e seng nariadi dingangu nẹ̌biahẹ̌.” (Pělal᷊ahẹ 4:11) Yehuwa mapulu i kitẹ měbiahẹ̌. Pěbawiahẹ̌ ene kai gaghělị maarěga wọu i Sie.​—Basa Mazmurẹ̌ 36:10.

2. Kerea tadeạu pěbawiahi kitẹ mal᷊uasẹ̌?

2 Yehuwa něnadia kěbị haghi kụ botonge makakoạ si kitẹ tatapẹ̌ biahẹ̌, kere kaěng dingangu akẹ. (Munara’m Manga Rarolohang 17:28) Katewe, bal᷊inẹ kětạeng ene, i Sie mapulu pěbawiahi kitẹ mal᷊uasẹ̌. (Munara’m Manga Rarolohang 14:15-17) Tadeạu mal᷊uasẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ tumuhụ hukungu Mawu.​—Yesaya 48:17, 18.

KEREA MAWU MĚMANDA PĚBAWIAHẸ̌

3. Apa nikoạ i Yehuwa su tempong Kain němate si Habel?

3 Alkitapẹ̌ naul᷊ị pěbawiahi kitẹ dingangu taumata wal᷊inẹ maarěga si Yehuwa. Contone, su tempong i Kain—anạ i Adam dingangi Hawa—pědu marasai su tuarine i Habel, Yehuwa naul᷊ị si Kain abe pẹ̌pědu. Kain tawe dimaringihẹ̌, i sie ”timěmbo kụ němate tuarine”. (Pěndariadi 4:3-8) Ual᷊ingu  ene, Yehuwa něhukung si Kain. (Pěndariadi 4:9-11) Hakị u ene, pědu dingangu kawawěnsing makakoạ si kitẹ měkoạ barang dal᷊akị. Taumata kerene tawe makapěbiahẹ̌ kěkalẹ̌. (Basa 1 Yohanes 3:15.) Tadeạu Yehuwa mal᷊uasẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ kuměndagẹ̌ taumata wal᷊inẹ.​—1 Yohanes 3:11, 12.

4. Kerea parenta su tau Israel něnodẹ pěbawiahẹ̌ ene kai maarěga?

4 Hiwune su taunge bọu ene, Yehuwa nělahẹ pěbawiahu taumata ene maarěga su těngone, su tempong i Sie něgělị Tita Mapul᷊o si Musa. Sěmbaụ parenta ene kai, ”Kumbahang měmate”. (Pangangonggọ u Toratẹ̌ Kapia 5:17) Mạeng sěngkatau sengaja němate, i sie lai harusẹ̌ pateěng.

5. Kerea pěndangu Mawu mạeng piạ u měngondol᷊ẹ̌ anạ?

5 Kerea pěndangu Mawu mạeng piạ u měngondol᷊ẹ̌ anạ? Anạ bědang tawe nalahirẹ̌ ene lai maarěga si Yehuwa. Su tempong něgělị Hukung su tau Israel, Yehuwa naul᷊ị mạeng piạ u nakasilakạ sěngkatau wawine piạ kal᷊uwaenge kụ anạe nate, tau ene harusẹ̌ pateěng. (Basa Sasěbang 21:22, 23; Mazmurẹ̌ 127:3.) Ini měnẹ̌nodẹ, měngondol᷊ẹ̌ anạ ene kai nẹ̌sal᷊a.​—Pěmanda Catatan 28.

6, 7. Kerea měnodẹ si Yehuwa i kitẹ měngẹ̌ngarěga pěbawiahẹ̌?

6 Kerea měnodẹ si Yehuwa i kitẹ měngarěga pěbawiahi kitẹ dingangu pěbawiahu taumata wal᷊inẹ? Carane, tawe měkoạ hal᷊ẹ̌ makasilakạ pěbawiahi kitẹ dingangu taumata wal᷊inẹ. Hakị u ene abe pěnosọ, měmama, arau měpakẹ narkoba, ual᷊ingu ene makasakị dingangu makapate si kitẹ.

7 Mawu seng něgělị si kitẹ pěbawiahẹ̌, kụ i Sie  mapulu i kitẹ měpakẹ pěbawiahẹ̌ tuhụ kapulu-Ne. Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ měndiagạ badang i kitẹ. Mạeng tala, i kitẹ mal᷊amuhụ su těngong Mawu. (Roma 6:19; 12:1; 2 Korintus 7:1) I kitẹ tawe makoạ ělang i Yehuwa mạeng tawe měngarěga pěbawiahẹ̌ seng nighělị’E. Maning tawe gampang měněntang kakanoạ dal᷊akị, Yehuwa sarung mẹ̌tul᷊ung mạeng i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i měngarěga pěbawiahẹ̌.

8. Apa koateng i kitẹ tadeạu tawe makasilakạ pěbawiahi kitẹ dingangu taumata wal᷊inẹ?

8 I kitẹ seng něngěndung pěbawiahẹ̌ ene maarěga. Yehuwa mangimang i kitẹ tawe měkoạ barang makasilakạ pěbawiahi kitẹ dingangu taumata wal᷊inẹ. Ene mal᷊ahẹ su tempong mẹ̌bawa oto, motorẹ̌, arau barang bal᷊inẹ. I kitẹ tawe měmile olahraga makasilakạ. (Mazmurẹ̌ 11:5) I kitẹ lai měndiagạ bal᷊eng i kitẹ tawe makasilakạ. Yehuwa naul᷊ị su tau Israel, ”Kereu i kamene měmpěmětị bal᷊e, ute i kamene harusẹ̌be pěmpẹ̌masị u manga tatěndạ e pěngělikụ biwihu atụ e. Tangu i kamene e wěga wue kereu piạ u manawo wọu atụ ene kụ měngkapate.”​—Pangangonggọ u Toratẹ̌ Kapia 22:8.

9. Kerea i kitẹ harusẹ̌ měkoạ manga binatang?

9 Kerea i kitẹ měngurusẹ̌ binatang, ene penting su těngong Yehuwa. I kitẹ botonge měmotọ binatang gunang kanengang dingangu koateng pakeang. I kitẹ lai botonge měmate binatang tadeạu tawe makasilakạ si kitẹ. (Pěndariadi 3:21; 9:3; Sasěbang 21:28) Katewe i kitẹ tawe wotonge mẹ̌tingkaị binatang arau měmate kětạeng gunang makal᷊uasẹ̌ si kitẹ.​—Baweran Salomo 12:10.

 MĚNGARĚGA KASASUSING PĚBAWIAHẸ̌

10. Kerea i kitẹ masingkạ daha ene mangal᷊ene kai pěbawiahẹ̌?

10 Daha ene masusi su těngong Yehuwa ual᷊ingu daha ene mangal᷊ene kai pěbawiahẹ̌. Su tempong i Kain němate si Habel, Yehuwa naul᷊ị si Kain, ”Dahan tuarinu e gụgahiorọ si Siạ bọu ral᷊ungu ěntana.” (Pěndariadi 4:10) Dahang i Habel nělahẹ pěbawiahe, kụ Yehuwa něhukung si Kain ual᷊ingu němate si Habel. Su tempong Noakẹ̌, Yehuwa saụ něnodẹ daha ene mangal᷊ene pěbawiahẹ̌. Yehuwa němala si Noakẹ̌ dingangu keluargane kumaěng binatang. I Sie naul᷊ị, ”Kěbị [binatang] e wotongewe makoạ biah’i kamene, kere manga apan tụtuwo mal᷊aelonge, kěbị e Takụ ilẹ̌onggọ si kamene makoạ laidopi kamene.” Maning kerene piạ sěmbaụ niul᷊ị i Yehuwa tawe wotonge kanengang, ”Arawe apang gẹ̌si rem piạ dahane, tawe wotonge kinaseng i kamene batụu [pěbawiahe, NW] kai su ral᷊ungu rahane”.​—Pěndariadi 1:29; 9:3, 4.

11. Parenta apa nighělị i Yehuwa su tau Israel soal u daha?

11 Ěndịu 800 su taunge bọu i Yehuwa naul᷊ị si Noakẹ̌ abe kaěng daha, i Sie saụ naul᷊ị su manga ělang’E, ”Kereu sěngkatau taumatang Israel arau sěngkatau taumata raghị kụ nangindunụ nẹ̌tanạ su tal᷊oarang taumatan Israel, něnamẹ manụ u winalangeng arau binatang bal᷊inẹ kụ tawe ipẹ̌tatělling i sie harusẹ̌ mapasěbangu raham binatang ene e kụ ambungangu ěntana karạ e.” Bọu ene i Sie naul᷊ị, ”MAWU e měsẹ̌sěding tau Israel kuminạ daha.” (Manga Imang 17:13, 14) Yehuwa bědang mapulu  manga ělang’E mẹ̌pěndang daha ene masusi. I sire botonge kuminạ gěsing binatang, katewe dahane tawe wotonge. Mạeng i sire měmate binatang gunang kinaseng, i sire harusẹ̌ měmoso dahane.

12. Kerea pěndangu tau Sahani soal u daha?

12 Pira taung bọu papateng Yesus, manga rasul dingangu manga penatua su Yerusalem, nẹ̌bisara soal u Hukung nighělị su tau Israel kụ bědang harusẹ̌ koatengu tau Sahani. (Basa Munara’m Manga Rarolohang 15:28, 29; 21:25.) Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si sire tadeạu makahěngang daha ene maarěga si Sie, kụ i sire lai harusẹ̌ piạ pěndang mẹ̌sul᷊ung dingang’E. Tau Sahani su abad humotong tawe wotonge kumaěng arau měnginung daha arau kuminạ gěsing binatang mạeng dahane bědang tawe niwoso. Mạeng i sire měkoạ ene, ene mẹ̌sul᷊ungu měněmbah berhala arau měkoạ pẹ̌sasundal᷊ẹ̌. Něnětạ bọu ene, tau Sahani tutune madiri kumaěng arau měnginung daha. Kerea orasẹ̌ ini? Yehuwa bědang mapulu i kitẹ mẹ̌pěndang daha ene kai masusi.

13. Kawe nụe tau Sahani tawe měnarimạ transfusi?

13 Apa ini mangal᷊ene tau Sahani tawe wotonge měnarimạ transfusi? Iya. Yehuwa nẹ̌sěding si kitẹ kumaěng arau měnginung daha. Mạeng dokter naul᷊ị abe pěnginung tikusẹ̌, apa i kau mapulu tikusẹ̌ ene suẹ̌kang su wadangu měpakẹ sasuntikẹ̌? Tantu tala! Kerene lai parenta abe pěnginung dingangu kumaěng daha, mangal᷊ene i kitẹ tawe měnarimạ transfusi.​—Pěmanda Catatan 29.

14, 15. Kawe nụe měngarěga pěbawiahẹ̌ dingangu tumuhụ si Yehuwa ene penting su tau Sahani?

 14 Kerea mạeng dokter naul᷊ị i kitẹ sarung mate mạeng tawe měnarimạ transfusi? Pẹ̌sěngkatau harusẹ̌ měkoạ putusang hala apa i sie tumuhụ hukung i Yehuwa soal u raha. Tau Sahani měngẹ̌ngarěga pěbawiahẹ̌ seng nighělị u Mawu, kụ i kitẹ sarung mědeạ undang bal᷊inẹ tadeạu tatapẹ̌ biahẹ̌; katewe i kitẹ tawe měnarimạ transfusi.

15 I kitẹ mapulu tatapẹ̌ masehatẹ̌, katewe ual᷊ingu pěbawiahẹ̌ ene maarěga su těngong Mawu, i kitẹ tawe měnarimạ transfusi. Limembong penting kai tumuhụ si Yehuwa sul᷊ungu mapulu měbiahẹ̌ katewe tawe tumuhụ hukung’E. Yesus naul᷊ị, ”U i sai mapulu mẹ̌tahuntěndạ u pẹ̌bawiahe, ute sarung kailangengu pẹ̌bawiahe. Arawe i sai manarakangu pẹ̌bawiahe waugu Iạ e, ute sarung makahombang ene.” (Matius 16:25) I kitẹ mapulu tumuhụ si Yehuwa ual᷊ingu i kitẹ makěndagẹ̌ si Sie. I Sie masingkạ apa kapaelange si kitẹ, kụ i kitẹ piạ pěndang kere i Yehuwa měmanda pěbawiahẹ̌ ene maarěga dingangu masusi.​—Ibrani 11:6.

16. Kawe nụe manga ělangu Mawu matuhụ si Sie?

16 Manga ělangu Mawu tatapẹ̌ tụtuhụ hukung’E soal u raha. I sire tawe kụkaěng arau manginung daha, kụ i sire lai tawe měpakẹ daha gunang měngundang badang. * Maning kerene i sire mapulu měnarimạ undang bal᷊inẹ. I sire mangimang  Měndariadi daha dingangu pěbawiahẹ̌ limembong masingkạ apa kapaelange gunang i sire. Apa i kau mangimang i Sie limembong masingkạ apa kapaelange gunang i kau?

CARA NIHINO MĚPAKẸ DAHA

17. Su Israel, Yehuwa něngoro měpakẹ daha kětạeng gunang apa?

17 Su Hukung nighělị si Musa, Yehuwa naul᷊ị, ”Niawang apan diadikang e kai su ral᷊ungu rahane. Ual᷊ingu ene MAWU e nangoro tadeạu daha e pakịsěbohẹ̌ su wowom pananěmbaěng tadeạu kal᷊awọu rosang umatẹ̌ e ipakatạdise. Daha e ute kai niawa, kụ měndědasẹ̌ dosa.” (Manga Imang 17:11) Su tempong tau Israel nẹ̌dosa, i sire botonge ampungang mạeng mẹ̌bawa binatang koateng sasěmbah. Imang měngal᷊ạ dahang binatang ene kụ buhaěng su pěnaněmbaěng. Kětạeng gunang hal᷊ẹ̌ ini Yehuwa něngoro tau Israel měpakẹ daha.

18. Su tempong Yesus něgělị pěbawiahe, apa gunane si kitẹ?

18 Su tempong Yesus su dunia, i sie něgělị pěbawiahe arau dahane gunang měngganti sasěmbah binatang, tadeạu dosang kitẹ ampungang. (Matius 20:28; Ibrani 10:1) Pěbawiahi Yesus sěbạe maarěga hakị u ene su tempong Yesus nẹ̌bal᷊ị sarang sorga, Yehuwa botonge měgělị pělaharapẹ̌ su kěbị taumata gunang měbiahẹ̌ kěkalẹ̌.​—Yohanes 3:16; Ibrani 9:11, 12; 1 Petrus 1:18, 19.

Kerea měnodẹ i kau měngarěga pěbawiahẹ̌ dingangu raha?

19. Apa koateng i kitẹ tadeạu ”burěsi bọu dahang kěbị taumata”?

19 I kitẹ tantu mẹ̌tarimakasẹ si Yehuwa ual᷊ingu seng něgělị pěbawiahẹ̌! I kitẹ mapulu mẹ̌běke su  taumata wal᷊inẹ mạeng mangimang si Yesus, i sire botonge měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. I kitẹ kuměndagẹ̌ tau wal᷊inẹ, kụ měněntiro si sire kerea tadeạu měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. (Yehezkiel 3:17-21) Bọu ene i kitẹ botonge mẹ̌bera kere i Paulus, ”Iạ burěsi bọu dahang kěbị taumata, ual᷊ingu iạ tawe něnahang batangengku gunang měhabarẹ̌ kěbị kapulung Mawu si kamene.” (Munara’m Manga Rarolohang 20:26, 27, NW) Su tempong i kitẹ mẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ kerea Yehuwa dingangu apạe kaarěgane pěbawiahẹ̌ su těngo-Ne, ene něnodẹ i kitẹ měngarěga pěbawiahẹ̌ dingangu daha.

^ par. 16 Soal u transfusi, pěmanda halaman 77-79 su bukẹ̌ ”Tetaplah Berada dalam Kasih Allah”, nikoạ u Sahiding Yehuwa.