Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Alkitapẹ̌ Něněntiro Apa si Kitẹ?

 PASALẸ̌ MAPUL᷊O

Těntirong Alkitapẹ̌ soal u Manga Malaekatẹ̌

Těntirong Alkitapẹ̌ soal u Manga Malaekatẹ̌

1. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ masingkạ soal u malaekatẹ̌?

YEHUWA mapulu i kitẹ masingkạ keluarga-Ne. Manga malaekatẹ̌ kai bageang bọu keluargang Mawu. Apa hal᷊ẹ̌ u manga malaekatẹ̌? Kerea i sire nẹ̌tul᷊ung taumata su tempong tamai? Apa i sire makatul᷊ung si kitẹ orasẹ̌ ini?​—Pěmanda Catatan 8.

2. Manga malaekatẹ̌ bọu apa asal᷊e? Pira kal᷊awọe i sire?

2 I kitẹ harusẹ̌ masingkạ asalu malaekatẹ̌. Kolose 1:16 naul᷊ị su tempong Yehuwa bọu něndiadi si Yesus, ”patikụ su sorga ringangu su dunia” lai niriadi. Ene lai manga malaekatẹ̌. Pira kal᷊awọe malaekatẹ̌? Alkitapẹ̌ naul᷊ị piạ hasụe su jutane malaekatẹ̌.​—Mazmurẹ̌ 103:20; Pělal᷊ahẹ 5:11.

3. Apa niwěkeng Ayub 38:4-7 soal u malaekatẹ̌?

3 Alkitapẹ̌ lai naul᷊ị Yehuwa něndiadi malaekatẹ̌ kal᷊imona, buhudeng dunia ini. Kerea pěndangi sire su tempong němanda dunia? Bukẹ̌ Ayub nẹ̌běkẹ, i sire mal᷊ua-l᷊uasẹ̌. I sire nakoạ sěmbaụ keluarga mararame dingangu měkẹ̌koạ kapulung Yehuwa sěngkahindọ.​—Ayub 38:4-7.

MALAEKATẸ̌ NẸ̌TUL᷊UNG MANGA ĚLANGU MAWU

4. Kerea i kitẹ nakasingkạ malaekatẹ̌ mapulu masingkạ soal u taumata?

4 Malaekatẹ̌ mapulu makasingkạ soal u taumata, dingangu kapulung Yehuwa gunang dunia lai taumata. (Baweran Salomo 8:30, 31; 1 Petrus 1:11, 12) I sire sěbạe nasusah naung su tempong nakasilo si Adam dingangi Hawa limawang Mawu.  I sire lai nasusah naung nakasilo lawọ taumata orasẹ̌ ini tawe timuhụ si Yehuwa. Katewe su tempong piạ u nẹ̌tobatẹ̌ kụ nẹ̌bal᷊ị su Mawu, manga malaekatẹ̌ mal᷊uasẹ̌. (Lukas 15:10) Malaekatẹ̌ mal᷊uasẹ̌ si sire apang měkẹ̌koạ kapulung Mawu. Yehuwa něpakẹ malaekatẹ̌ gunang mẹ̌tul᷊ung dingangu měndiagạ manga ělang’E su dunia. (Ibrani 1:7, 14) Mahịe i kitẹ měmanda piram baụ contone.

’[Mawu] něndolohu malaekat’E waugu pěnggěming mohongu manga singa.’​—Daniel 6:23

5. Kerea malaekatẹ̌ nẹ̌tul᷊ung ělangu Mawu su tempong tamai?

 5 Yehuwa něndolohẹ̌ darua malaekatẹ̌ gunang měnal᷊amatẹ̌ si Lot dingangu keluargane bọu kawawinasangu Sodom dingangu Gomora. (Pěndariadi 19:15, 16) Hasụe taung tamai, nabi Daniel nirěmẹ sarang liangu singa, katewe i sie tawe nate, ual᷊ingu ’[Mawu] něndolohu malaekat’E waugu pěnggěming mohongu manga singa’. (Daniel 6:23) Bọu ene, su tempong rasul Petrus su ral᷊ungu penjara, Yehuwa něndolohẹ̌ malaekatẹ̌ gunang měněbang si sie. (Munara’m Manga Rarolohang 12:6-11) Malaekatẹ̌ lai nẹ̌tul᷊ung su tempong i Yesus su dunia. Contone, bọu Yesus nisahani, ”manga malaekatẹ̌ e měmpẹ̌tẹ̌tangkiang si sie”. (Markus 1:13) Bọu ene su tempong maraning papatene, malaekatẹ̌ ”nanoghasẹ̌” si sie.​—Lukas 22:43.

6. (a) Kerea i kitẹ masingkạ manga malaekatẹ̌ mětẹ̌tul᷊ung ělangu Mawu orasẹ̌ ini? (b) Kakiwal᷊o apa sarung simbaheng i kitẹ?

6 Orasẹ̌ ini, malaekatẹ̌ seng tawe mẹ̌těngkatodẹ  su taumata. Katewe Mawu bědang měpẹ̌pakẹ malaekatẹ̌ gunang mẹ̌tul᷊ung manga ělang’E. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Malạekatu MAWU e mẹ̌děndiagạ taumata apang maimang, dingangu mělẹ̌liun sire wọu silakạ.” (Mazmurẹ̌ 34:8) Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ diagateng? Ual᷊ingu piạ sědụ matoghasẹ̌ mapulu měnilakạ si kitẹ. I sai i sire? Bọu apa i sire? Kerea i sire měnilakạ si kitẹ? Gunang sumimbahẹ̌ kakiwal᷊o ini, mahịe i kitẹ měmanda apa nariadi tawe nararěna bọu i Adam dingangi Hawa niriadi.

SĚDỤ TAWE IKẸ̌KASILO

7. Ual᷊ingu akal᷊u Setang, apa nikoạ u taumata?

7 Su Pasalẹ̌ 3 i kitẹ něngěndung piạ sěmbaụ malaekatẹ̌ limawang Mawu kụ mapulu mẹ̌parenta. Alkitapẹ̌ naul᷊ị i sie kai Setang arau Iblis. (Pělal᷊ahẹ 12:9) Setang lai mapulu taumata lumawang Mawu. Setang něngakal᷊ẹ̌ si  Hawa, kụ něnětạ bọu ene i sie něngakal᷊ẹ̌ lawọ taumata. Katewe pirang katau, kere i Habel, Henok, dingangi Nuh, tatapẹ̌ masatia si Yehuwa.​—Ibrani 11:4, 5, 7.

8. (a) Kerea manga malaekatẹ̌ nakoạ manga hantu? (b) Kerea manga hantu nẹ̌těngkaliwirẹ̌ bọu lěba maihạ?

8 Su tempong i Nuh, piạ manga malaekatẹ̌ limawang kụ naněntangu sorga tadeạu měbiahẹ̌ kere taumata su dunia. Kawe nụe? Alkitapẹ̌ naul᷊ị i sire mapulu mẹ̌kawing. (Basa Pěndariadi 6:2.) Katewe ene nẹ̌sal᷊a. (Yudas 6) Lawọ taumata su tempo ene kakanoạ e lai dal᷊akị mẹ̌sul᷊ungu manga malaekatẹ̌ ene. Hakị u ene, Yehuwa němutusẹ̌ měminasa kěbị taumata dal᷊akị su lěba maihạ. Katewe i Sie něnal᷊amatẹ̌ manga ělang’E masatia. (Pěndariadi 7:17, 23) Tadeạu maliwirẹ̌ bọu lěba, manga malaekatẹ̌ dal᷊akị ene saụ nẹ̌bal᷊ị sarang sorga. Alkitapẹ̌ nẹ̌sěbạ i sire kai manga hantu. I sire timol᷊e Setang, kụ Setang nakoạ těmbonang i sire.​—Matius 9:34.

9. (a) Apa nariadi su tempong manga hantu nẹ̌bal᷊ị sarang sorga? (b) Apa sarung ěndungang i kitẹ?

9 Ual᷊ingu i sire limawang, Yehuwa seng madiri měnarimạ manga hantu ene makoạ keluarga-Ne. (2 Petrus 2:4) Manga hantu seng tawe makapẹ̌bal᷊ui makoạ taumata, katewe i sire bědang ”měngẹ̌ngakal᷊ẹ̌ patikụ dunia”. (Pělal᷊ahẹ 12:9; 1 Yohanes 5:19) Mahịe i kitẹ měngěndung kerea manga hantu měngakal᷊ẹ̌ taumata.​—Basa 2 Korintus 2:11.

CARANE MANGA HANTU MĚNGAKAL᷊Ẹ̌ TAUMATA

10. Kerea manga hantu měngakal᷊ẹ̌ taumata?

10 Lawọ cara nipakẹ manga hantu gunang měngakal᷊ẹ̌ taumata. Su tempong taumata mědal᷊ahapị dingangu manga hantu, i sire měbẹ̌bisara langsung arau měpakẹ taumata wal᷊inẹ, kere tahapatehẹ̌ arau  tahahopa. Mědal᷊ahapị dingangu manga hantu ene nisěbạ spiritisme. Alkitapẹ̌ nẹ̌sěding si kitẹ mědal᷊ahapị dingangu manga hantu. (Galatia 5:19-21) Kawe nụe? Mẹ̌sul᷊ungu mẹ̌tataing sedẹ, manga hantu lai něpakẹ haghing spiritisme gunang měnamẹ taumata.​—Pěmanda Catatan 26.

11. Apa ilmu ramal ene, kụ kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌těngkarau bọu hal᷊ẹ̌ ene?

11 Sěmbaụ cara nipakẹ manga hantu ene kai ilmu ramal. Ilmu ramal ini měpẹ̌pakẹ katatoghasẹ̌ bọu manga hantu tadeạu makasingkạ apa mariadi mahi. Ěndịu piạ lai měpẹ̌pakẹ ramalan bituing, kartu ramal, bola kristal, mědẹ̌deạ tatiala, arau měmatehẹ̌ pal᷊edu lima. Lawọ taumata mẹ̌pikirẹ̌ ene tawe makasilakạ, katewe i sire nẹ̌sal᷊a. Sěběnarẹ̌e ene makasilakạ. Contone, Alkitapẹ̌ nẹ̌běke manga hantu dingangu tahapatehẹ̌ kai mědẹ̌dal᷊ahapị. Su Munara’m Manga Rarolohang 16:16-18, i kitẹ nakasingkạ piạ ”rohkẹ̌ dal᷊akisẹ̌” nakakoạ sěngkatau wawine ’nakatěbal᷊ẹ̌’ apa sarung mariadi. Su tempong i rasul Paulus něngoro hantu ene pasěbang, wawine ene seng tawe makapěmatehẹ̌.

12. (a) Kawe nụe makasilakạ mạeng mẹ̌bisara dingangu taumata nate? (b) Kawe nụe manga ělang u Mawu madiri tumol᷊e hal᷊ẹ̌ makakoạ si sire mědal᷊ahapị dingangu manga hantu?

12 Manga hantu měpẹ̌pakẹ cara wal᷊inẹ gunang měngakal᷊ẹ̌. I sire mapulu i kitẹ mangimang taumata wiahẹ̌ botonge mẹ̌bisara dingangu tau nate, kụ taumata nate wade mětẹ̌tanạ su tampạ bal᷊inẹ, dingangu botonge mẹ̌tul᷊ung arau měnilakạ si kitẹ. Contone, piạ u makitul᷊ung su tahahopa tadeạu mẹ̌bisara dingangu hapị arau keluargane seng nate. Tahahopa ene ěndịu mẹ̌běke kerea  tau nate ene arau mẹ̌těno tingihe. (1 Samuel 28:3-19) Lawọ acara měhampugẹ̌ lai mělẹ̌lahẹ těntiro tau nate bědang měbẹ̌biahẹ̌ su tampạ bal᷊inẹ. Kere, acara tělu hěbi, ěpạu pul᷊o, sěntaung, mẹ̌taho sasěmba su kubul᷊ẹ̌, arau acara wal᷊inẹ. Su tempong ělangu Mawu tawe tumol᷊e acara kerene, keluarga arau lampung i sire ěndịu mẹ̌pědu, měhinakang, arau seng madiri mědal᷊ahapị dingangi sire. Katewe ělangu Mawu masingkạ tau nate tawe měbẹ̌biahẹ̌ su tampạ bal᷊inẹ. I kitẹ tawe makapẹ̌bisara dingangi sire kụ i sire tawe makapěnilakạ si kitẹ. (Mazmurẹ̌ 115:17) Pakaingatẹ̌, abe pěnal᷊ukạ mẹ̌bisara su tau nate arau manga hantu, kụ lai abe tol᷊e hal᷊ẹ̌ makakoạ si kitẹ mědal᷊ahapị dingangu manga hantu.​—Basa Pangangonggọ u Toratẹ̌ Kapia 18:10, 11; Yesaya 8:19.

13. Orasẹ̌ ini, kerea pěndang u taumata apang kangerẹ matakụ su manga hantu?

13 Manga hantu bal᷊inẹ kětạeng měngakal᷊ẹ̌, katewe lai měmatakụ. Orasẹ̌ ini, Setang dingangu manga hantu ’masingkạ u tempong [i sire] seng kate lai kadodọ’ ual᷊ingu Mawu sarung měminasa si sire. Hakị u ene Setang dingangu manga hantu sauneng kakạdal᷊akịe. (Pělal᷊ahẹ 12:12, 17) Katewe, lawọ taumata kangerẹ matakụ su manga hantu, orasẹ̌ ini i sire seng tawe matakụ. Kerea carane sarang i sire seng tawe matakụ?

CARANE LUMAWANG DINGANGU MẸ̌TĚNGKALIWIRẸ̌ BỌU MANGA HANTU

14. Kere tau Sahani su abad humotong, kerea i kitẹ botonge mẹ̌těngkaliwirẹ̌ bọu manga hantu?

14 Alkitapẹ̌ naul᷊ị kerea carane lumawang dingangu mẹ̌těngkaliwirẹ̌ bọu manga hantu. Contone, su Efesus piạ u měbẹ̌bisara  dingangu manga hantu su tempong bědang tawe něngěndung Alkitapẹ̌. Kerea i sire naliwirẹ̌ bọu manga hantu ene? Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Kụ i sire tiasa e nạung kawe mědẹ̌dal᷊ahopa e, němpěnampungu manga bukẹ̌ i sire kụ nasuen tutunge su těngon taumata l᷊awọ.” (Munara’m Manga Rarolohang 19:19) Ual᷊ingu mapulu makoạ tau Sahani, i sire něnutung manga bukẹ̌ i sire. I kitẹ lai botonge mẹ̌těno si sire. I saing mapulu makoạ ělang i Yehuwa harusẹ̌ měnděmẹ kěbị barang piạ sěmpụe dingangu manga hantu. Contone, bukẹ̌, majalah, ramalan bituing, film, kantarị, arau gambarẹ̌. I kitẹ lai harusẹ̌ měnděmẹ jimat arau  barang pẹ̌paketang gunang dariagạ.​—1 Korintus 10:21.

15. Apa lai harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu maliwirẹ̌ bọu kakakoạ u Setang dingangu manga hantune?

15 Pira taung bọu tau Efesus něnutung manga bukẹ̌ i sire, rasul Paulus němohẹ, i sire bědang harusẹ̌ ’mẹ̌sekẹ’ lai ’rụmokạ kal᷊awọu kuatu rohkẹ̌ dal᷊akisě’. (Efesus 6:12) Maning bukẹ̌ i sire seng nitutung, manga hantu bědang mapulu měnilakạ si sire. Hakị u ene, apa harusẹ̌ koateng i sire? I Paulus naul᷊ị si sire, ”Pěmpẹ̌pakẹem pěngangimang su Mawu Ruata e kere aghidẹ̌ ipěnẹ̌nighe; ringangu pěngangimang ene e makapěnẹ̌bu horom papitị piạ putunge wọ’i ral᷊akisẹ̌ e.” (Efesus 6:16) Pangangimang mẹ̌sul᷊ungu aghidẹ̌ ipěnẹ̌nighe arau perisai makariagạ tentara su tempong mẹ̌sekẹ. Pangangimang matoghasẹ̌ makariagạ si kitẹ bọu Setang dingangu manga hantune.​—Matius 17:20.

16. Kerea tadeạu pangangimang i kitẹ si Yehuwa matoghasẹ̌?

16 Kerea tadeạu pangangimang i kitẹ si Yehuwa matoghasẹ̌? I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌basa Alkitapẹ̌ ěllo-ěllo, dingangu mangimang Yehuwa  sarung měndiagạ si kitẹ. Mạeng pangangimang i kitẹ si Yehuwa matoghasẹ̌, Setang dingangu manga hantune tawe makapěnilakạ si kitẹ.​—1 Yohanes 5:5.

17. Apa lai harusẹ̌ koateng tadeạu maliwirẹ̌ bọu manga hantu?

17 Apa lai harusẹ̌ koatengu tau Sahani su Efesus? I sire mětẹ̌tanạ su soa napenẹu pengaruh manga hantu. Paulus naul᷊ị si sire, ”Tinịa apạewen piạ loahe, ute pěmpẹ̌kal᷊iomanengko.” (Efesus 6:18) I sire harusẹ̌ turusẹ̌ mẹ̌doa, tadeạu Yehuwa měndiagạ si sire sabang tempo. Mạeng i kitẹ kerea? I kitẹ lai měbẹ̌biahẹ̌ su dunia napenẹu pengaruh manga hantu. Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌dorong Yehuwa měndiagạ si kitẹ. Kụ i kitẹ lai harusẹ̌ měpakẹ areng i Yehuwa su tempong mẹ̌doa. (Basa Baweran Salomo 18:10.) Mạeng i kitẹ mẹ̌doa tadeạu maliwirẹ̌ bọu Setang, Yehuwa sarung sumimbahẹ̌ daroang i kite.​—Mazmurẹ̌ 145:19; Matius 6:13.

18, 19. (a) Kerea carane tadeạu i kitẹ makauntung lumawang Setang dingangu manga hantune? (b) Kakiwal᷊o apa sarung ěndungang i kitẹ su pasalẹ̌ 11?

18 Mạeng i kitẹ měnděmẹ kěbị apang piạ sěmpụe dingangu manga hantu kụ mangimang Yehuwa měndiagạ si kitẹ, i kitẹ botonge lumawang Setang dingangu manga hantune. I kitẹ tawe harusẹ̌ matakụ si sire. (Basa Yakobus 4:7, 8.) Yehuwa limembong matoghasẹ̌ bọu manga hantu. I Sie něhukung si sire su tempong i Nuh, kụ su tempo mahi i sire sarung binasaěng. (Yudas 6) Pẹ̌tahěndung, bal᷊inẹ kětạeng i kitẹ lumawang si sire. Yehuwa něpakẹ manga malaekat’E gunang měndiagạ si kitẹ. (2 Manga Ratu 6:15-17) I kitẹ botonge mangimang ual᷊ingu piạ tul᷊umang i Yehuwa, i kitẹ botonge lumawang Setang dingangu manga hantune.​—1 Petrus 5:6, 7; 2 Petrus 2:9.

19 Katewe Setang dingangu manga hantune seng nakakoạ lawọ kasasusah, kawe nụe Mawu bědang tawe něminasa si sire? Sasimbahu kakiwal᷊o ene sarung ěndungang i kitẹ su pasalẹ̌ 11.