Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Alkitapẹ̌ Něněntiro Apa si Kitẹ?

 PASALẸ̌ MAPUL᷊O PITU

Mẹ̌doa Ene Sěbạe Maarěga

Mẹ̌doa Ene Sěbạe Maarěga

”Měndariadi langị dingangu dunia” mapulu dumaringihẹ̌ daroang i kitẹ.​—Mazmurẹ̌ 115:15

1, 2. Tumuhụ si kau kawe nụe daroa ene gaghělị maarěga, kụ kawe nụe harusẹ̌ masingkạ těntirong Alkitapẹ̌ soal u mẹ̌doa?

MẠENG isul᷊ung dingangu alam semesta, dunia ini kai kadodọ. Su tempong Yehuwa měmanda sarang dunia, taumata su kěbị wangsa mẹ̌sul᷊ungu akẹ sěntědọ su ral᷊ungu tatimbạ. (Mazmurẹ̌ 115:15; Yesaya 40:15) Maning i kitẹ kadodọ mạeng isul᷊ung dingangu alam semesta, Mazmurẹ̌ 145:18, 19 naul᷊ị, ”[Yehuwa] maranin taumata kụ mẹ̌kẹ̌kui si Sie, ringangu kụkahiorọ si Sie ringangu naunge masaria. I Sie makạl᷊uasẹ̌ naungu taumata apang mal᷊aimang; i Sie rụdaringihẹ̌ kakuin sire ringangu měngambang si sire.” Ini sěbạe maarěga! Yehuwa, Měndariadi kěbị haghi, mapulu mědal᷊ahapị dingangi kitẹ, kụ lai dumaringihẹ̌ daroang i kitẹ. Hakị u ene, daroa maarěga, ene kai gaghělị i Yehuwa si kitẹ kěbị.

2 Katewe, Yehuwa dumaringihẹ̌ mạeng daroang i kitẹ nẹ̌tatahino su kapulu-Ne. Kerea carane? Ndaịe i kitẹ měngěndung apa nitěntirongu Alkitapẹ̌ soal u mẹ̌doa.

KAWE NỤE MẸ̌DOA SI YEHUWA?

3. Kawe nụe harusẹ̌ mẹ̌doa si Yehuwa?

3 Yehuwa mapulu i kau mẹ̌doa arau mẹ̌bisara dingang’E. Bọu apa i kitẹ masingkạ? Basako  Filipi 4:6, 7Pẹ̌tiněna kerea i Sie něgausẹ̌ si kitẹ. Maning i Sie Měngangawasa alam semesta, i Sie mapadul᷊i si kau kụ mapulu i kau mẹ̌běke kasasigěsạu dingangu apa nikapěndangu.

4. Kawe nụe mẹ̌doa si Yehuwa makatoghasẹ̌ pẹ̌dal᷊ahapịu dingang’E?

4 Daroa makatul᷊ung si kitẹ mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa. Mạeng sěhapịkang masau mẹ̌bisara soal u apa tẹ̌tiněnang, gěnggang, dingangu pěndang i rẹ̌dua, ene makatoghasẹ̌ pẹ̌dal᷊ahapị i rẹ̌dua. Kerene lai mẹ̌doa si Yehuwa. Su Alkitapẹ̌, i Sie naul᷊ị kerea pěndang’E, sipat’E, dingangu apa sarung koateng’E su tempo mahi. Mạeng i kau masau mẹ̌běke apa nikapěndangengu su tempong mẹ̌doa, pẹ̌dal᷊ahapịu dingangi Yehuwa sarung kakạtoghase.​—Yakobus 4:8.

APA HARUSẸ̌ KOATENG TADEẠU DAROANG I KITẸ DARINGIHANGU MAWU?

5. Kerea i kitẹ masingkạ Yehuwa tawe dụdaringihẹ̌ kěbị daroa?

5 Apa Yehuwa dụdaringihẹ̌ kěbị daroa? Tala. Su tempong nabi Yesaya, Yehuwa naul᷊ị su tau Israel, ”Kereu i kamene měhengkẹ l᷊imang kamene kụ mẹ̌doa, . . . Iạ e tawe mapulu rumaringihẹ̌, batụu ringangu l᷊imang kamene e seng němate mal᷊awọ.” (Yesaya 1:15) Mạeng tawe maingatẹ̌, i kitẹ sarung měkoa hal᷊ẹ̌ makarau si kitẹ bọu Yehuwa, kụ ene makakoạ daroang i kitẹ tawe daringihang.

6. Kawe nụe pangangimang ene penting? Kerea carane měnodẹ pangangimang?

6 Mạeng mapulu Yehuwa dumaringihẹ̌ daroang  i kitẹ, i kitẹ harusẹ̌ mangimang si Sie. (Markus 11:24) Rasul Paulus naul᷊ị, ”Kereu tạ pangangimang, ute tawẹ u sarang sěngkatau makal᷊uasẹ̌ naungu Ruata e. Batụu i sain duměnta su anun Duata e harusẹ̌ mangimangu Mawu Ruata e ene, dingangu Mawu Ruata e mangonggọu wawal᷊ise su taumata kụ apang měmpědẹ̌deạ si Sie.” (Ibrani 11:6) Maul᷊ị i kitẹ mangimang ene bědang kurang. Pangangimang ene todẹkang bọu katatuhụ si Yehuwa ěllo-ěllo.​—Basa Yakobus 2:26.

7. (a) Kawe nụe harusẹ̌ maadatẹ̌ dingangu mětěngkasanạ u naung su tempong mẹ̌doa? (b) Kerea měnodẹ daroang i kitẹ kai bọu dal᷊ungu naung?

7 I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌těngkasanạ u naung lai maadatẹ̌ su tempong mẹ̌doa si Yehuwa. Kawe nụe? Mạeng i kitẹ mẹ̌bisara dingangu datu arau presiden, tantu i kitẹ maadatẹ̌. Yehuwa kai Mawu Makawasa, hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ maadatẹ̌ si Sie  su tempong mẹ̌doa. (Pěndariadi 17:1; Mazmurẹ̌ 138:6) Daroang i kitẹ harusẹ̌ bọu dal᷊ungu naung, tawe wotonge mẹ̌doa měngkate měpẹ̌pakẹ bawera mẹ̌sul᷊ung.​—Matius 6:7, 8.

8. Mạeng mẹ̌doa soal u sěmbaụ hal᷊ẹ̌, apa lai harusẹ̌ koateng i kitẹ?

8 Su tempong i kitẹ mẹ̌doa sěmbaụ hal᷊ẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ měkoạ kere apa seng nirorongang i kitẹ. Contone, mạeng mẹ̌doa mẹ̌dorong pěbawiahẹ̌ ěllo-ěllo, i kitẹ abe mamalasẹ̌ kụ měharapẹ̌ kěbị hědo Yehuwa měnadia. I kitẹ harusẹ̌ marading kụ tawe wotonge měmile hal᷊ẹ̌. (Matius 6:11; 2 Tesalonika 3:10) Arau mạeng mẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa tadeạu tawe měkoạ barang dal᷊akị, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌těngkarau wọu kěbị barang makasal᷊ukạ si kitẹ. (Kolose 3:5) Ndaịe i kitẹ měngěndung piram baụ kakiwal᷊o soal u mẹ̌doa.

KAKIWAL᷊O SOAL U MẸ̌DOA

9. Si sai i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌doa? Yohanes 14:6 naul᷊ị apa soal u mẹ̌doa?

9 Si sai i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌doa? Yesus něněntiro manga murite mẹ̌doa, ”I Amang i kami su Sorga.” (Matius 6:9) I sie lai naul᷊ị, ”Iạ e kai ral᷊eng mẹ̌deạu makakiral᷊a Mawu Ruata ringangu makahombang pẹ̌bawiahẹ̌. Tawẹu sarang sěngkatau makarěnta su anung Amang-Ku, kereu wal᷊inewe wọu Anu-Ku.” (Yohanes 14:6) Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌doa si Yehuwa bọu i Yesus. Apa mangal᷊ene mẹ̌doa bọu i Yesus? Tadeạu daroang i kitẹ tarimakeng i Yehuwa, i kitẹ harusẹ̌ měngarěga hal᷊ẹ̌ seng nighělị i Yehuwa  si Yesus. Kere seng niěndungang i kitẹ, Yesus diměnta su dunia gunang měnal᷊amatẹ̌ taumata bọu rosa dingangu papate. (Yohanes 3:16; Roma 5:12) Yehuwa lai němile si Yesus nakoạ Imang Mawantugẹ̌ dingangu Mělahukung.​—Yohanes 5:22; Ibrani 6:20.

I kau botonge mẹ̌doa su haghing tempo

10. Apa piạ atorang soal u kerea su tempong mẹ̌doa? Lahẹko.

10 Apa piạ atorang soal u kerea su tempong mẹ̌doa? Tala, Yehuwa tawe něngoro pẹ̌tumpěkuhẹ̌, kaiang, arau darisị su tempong mẹ̌doa. Alkitapẹ̌ naul᷊ị mạeng mẹ̌bisara dingangi Yehuwa, i kitẹ harusẹ̌ pakaadatẹ̌. (1 Kararatuang 17:16; Nehemia 8:6; Daniel 6:10; Markus 11:25) Maarěga si Yehuwa bal᷊inẹbe apa koateng i kitẹ, katewe apa niwerang i kitẹ bọu dal᷊ungu naung. Botonge mẹ̌doa piạ tingihe arau marěmasẹ̌, su apa dingangu kange, ěllo arau lai hěbi. Su tempong mẹ̌doa, i kitẹ botonge mangimang Yehuwa dumaringihẹ̌ daroang i kitẹ maning tawẹ apa masingkạ i kitẹ kạpědoane.​—Nehemia 2:1-6.

11. I kitẹ botonge mẹ̌doa si Yehuwa soal u apa?

11 I kitẹ botonge mẹ̌doa soal u apa? Soal u kěbị apang nẹ̌tatahino si Yehuwa. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”I Sie mamben tumuhụ apang kal᷊iomanengang i kitẹ e kereu piạ dorong i kitẹ e mẹ̌tatahinowe su kapulun’E.” (1 Yohanes 5:14) Apa wotonge i kitẹ mẹ̌doa soal u barang tawe mawěke su taumata wal᷊inẹ? Botonge. Mẹ̌doa si Yehuwa harusẹ̌ kere mẹ̌bisara dingangu hapị. I kitẹ botonge mẹ̌běke apa su ral᷊ungu naung i kitẹ. (Mazmurẹ̌ 62:9) I kitẹ botonge mẹ̌dorong rohkẹ̌ u Mawu mẹ̌tul᷊ung si kitẹ měkoạ barang  mapia. (Lukas 11:13) I kitẹ botonge mẹ̌dorong pelesa měkoạ putusang nihino, dingangu mẹ̌dorong toghasẹ̌ tumatěngo kasasigěsạ. (Yakobus 1:5) I kitẹ lai mẹ̌dorong ampung si Yehuwa. (Efesus 1:3, 7) Botonge lai mẹ̌doa gunang taumata wal᷊inẹ, kere keluarga arau anạu sěmbaụ su sidang.​—Munara’m Manga Rarolohang 12:5; Kolose 4:12.

12. Su daroang i kitẹ, apa harusẹ̌ makoạ limembong penting?

12 Su daroang i kitẹ, apa harusẹ̌ makoạ kahumotongange? Yehuwa dingangu kapulu-Ne. I kitẹ mẹ̌tarimakasẹ bọu dal᷊ungu naung ual᷊ingu apa seng nikoạ’E. (1 Kararatuang 29:10-13) I kitẹ masingkạ hal᷊ẹ̌ ini, ual᷊ingu Yesus něněntiro manga murite soal u mẹ̌doa. (Basa Matius 6:9-13.) I sie naul᷊ị kahumotongange i sire harusẹ̌ mẹ̌doa tadeạu areng u Mawu ipakasusi. Bọu ene i sie něngoro pẹ̌doa tadeạu Kararatuang u Mawu duměnta, kụ kapulung Mawu mariadi su dunia. Mạeng bọu nẹ̌doa soal u hal᷊ẹ̌ penting ene, i kitẹ botonge mẹ̌doa gunang kebutuhan i kitẹ hala. Mạeng lohong daroang i kitẹ kahumotongange soal i Yehuwa dingangu kapulu-Ne, ene něnodẹ apa limembong penting si kitẹ.

13. Kerea karěngụe i kitẹ mẹ̌doa?

13 Karěngụe i kitẹ mẹ̌doa? Alkitapẹ̌ tawe naul᷊ị. Daroanu botonge manandụ arau manibụ, balạewe nẹ̌tatahino su tempo ene. Contone, daroanu ěndịu manibụ mạeng kumaěng arau manandụ su tempong mẹ̌tarimakasẹ si Yehuwa arau mẹ̌běke apa su ral᷊ungu naungu. (1 Samuel 1:12, 15) I kitẹ madiri  daroang i kitẹ pakanandụ tadeạu taumata mẹ̌dalo si kitẹ kere seng nikoạ u pirang katau su tempong Yesus kangerẹ. (Lukas 20:46, 47) Yehuwa madiri měnarimạ daroa kerene. Maarěga si Yehuwa ene kai daroa bọu dal᷊ungu naung.

14. Pirang sul᷊ẹ i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌doa, kụ apa kaěndungang i kitẹ soal i Yehuwa?

14 Pirang sul᷊ẹ i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌doa? Yehuwa mapulu i kitẹ masau mẹ̌bisara dingang’E. Alkitapẹ̌  naul᷊ị, ’Pẹ̌kal᷊iomanengko pakasau,’ ”pakakakědang mẹ̌kal᷊iomaneng,” dingangu ”pěmpẹ̌kal᷊iomaneng sidutu.” (Matius 26:41, Terjemahan Dunia Baru; Roma 12:12; 1 Tesalonika 5:17) Yehuwa sadia dumaringihẹ̌ daroang i kitẹ. I kitẹ botonge mẹ̌tarimakasẹ si Sie ěllo-ěllo ual᷊ingu kakěndag’E dingangu kapia-Ne. I kitẹ lai botonge mẹ̌dorong Yehuwa měngahạ, měnoghasẹ̌, dingangu měndiagạ si kitẹ. Mạeng i kitẹ měngarěga daroa, i kitẹ sarung mẹ̌doa su haghing tempo.

15. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ maul᷊ị ’amin’ su pěngěnsuengu daroa?

15 Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ maul᷊ị ’amin’ su pěngěnsuengu daroa? Bawera ’amin’ mangal᷊ene  ”mang mariadi” arau ”kariadiko kerene”. Ene kai cara měnodẹ daroang i kitẹ bọu dal᷊ungu naung. (Mazmurẹ̌ 41:14) Alkitapẹ̌ lai naul᷊ị su tempong mẹ̌doa sěngkahindọ kụ i kitẹ mẹ̌berang ’amin’ su ral᷊ungu naung arau piạ tingihẹ̌, ene něnodẹ i kitẹ setuju dingangu apa niwera.​—1 Kararatuang 16:36; 1 Korintus 14:16.

KEREA MAWU SUMIMBAHẸ̌ DAROANG I KITẸ

16. Apa Yehuwa sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ? Lahẹko.

16 Apa Yehuwa sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ? Iya. Alkitapẹ̌ nẹ̌sěbạ i Sie kai ’Dumararingihẹ̌ kakal᷊iomaneng’. (Mazmurẹ̌ 65:3) Yehuwa dụdaringihẹ̌ dingangu sụsimbahẹ̌ daroang taumata naunge masanạ, kụ sasimbahu daroa ene nẹ̌tatěntang sěmbaụ dingangu wal᷊inẹ.

17. Kerea Yehuwa něpakẹ malaekatẹ̌ dingangu manga ělang’E su dunia gunang sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ?

17 Yehuwa něpakẹ malaekatẹ̌ dingangu manga ělang’E su dunia gunang sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ. (Ibrani 1:13, 14) Piạ lawọ taumata mědẹ̌doa tadeạu makaěna dal᷊ohongu Alkitapẹ̌, bọu ene piạ Sahiding Yehuwa diměnta. Alkitapẹ̌ něnodẹ piạ malaekatẹ̌ mělẹ̌habarẹ̌ ”Injilẹ̌” su patikụ dunia. (Basa Pělal᷊ahẹ 14:6.) Lawọ bọu i kitẹ lai mẹ̌doa su tempong piạ kasasigěsạ, kụ Yehuwa nẹ̌tul᷊ung bọu anạu sěmbaụ su sidang.​—Baweran Salomo 12:25; Yakobus 2:16.

Yehuwa měpakẹ anạu sěmbaụ su sidang gunang sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ

18. Kerea Yehuwa něpakẹ rohkẹ̌ masusi dingangu Alkitapẹ̌ gunang sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ?

18 Yehuwa něpakẹ rohkẹ̌ masusi gunang  sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ. Su tempong i kitẹ mẹ̌dorong tul᷊ung tumatěngo kasasigěsạ, Yehuwa něgělị rohkẹ̌ masusi gunang měngahạ dingangu měnoghasẹ̌ si kitẹ. (2 Korintus 4:7) Yehuwa lai něpakẹ Alkitapẹ̌ gunang sumimbahẹ̌ daroa dingangu mẹ̌tul᷊ung si kitẹ měkoạ putusang nihino. Su tempong mẹ̌basa Alkitapẹ̌, ěndịu piạ ayatẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ. Yehuwa lai měngahạ anạu sěmbaụ su sidang měgělị sasimbahẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ arau piạ penatua nělahẹ těntirong Alkitapẹ̌.​—Galatia 6:1.

19. Kawe nụe kakělaěng Yehuwa tawe simimbahẹ̌ daroang i kitẹ?

19 Pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ ěndịu mẹ̌tiněna, ’Kawe Yehuwa bědang tawe simimbahẹ̌ daroaku?’ Pẹ̌tahěndung, i Sie masingkạ tempone dingangu kerea sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ. I Sie masingkạ apa kapaelange si kitẹ. Mạeng turusẹ̌ mẹ̌doa, ene něnodẹ i kitẹ kahěngang-hěngang mapulu makaěbạ apa dẹ̌dorongang i kitẹ dingangu měnodẹ i kitẹ mangimang si Sie. (Lukas 11:5-10) Sasimbahu daroa ěndịu kai apa tawe lẹ̌harapeng i kitẹ. Contone, i kitẹ nẹ̌doa soal u kasasigěsạ, katewe Yehuwa tawe napakailang kasasigěsạ ene, i Sie kai něgělị toghasẹ̌ gunang tumatěngo ene.​—Basa Filipi 4:13.

20. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ pakasau mẹ̌doa si Yehuwa?

20 Botonge mẹ̌doa si Yehuwa ene kai sěbạe maarěga! I kitẹ mangimang Yehuwa mambeng dumaringihẹ̌ daroang i kitẹ. (Mazmurẹ̌ 145:18) Kụ mạeng i kitẹ masau mẹ̌doa si Yehuwa bọu dal᷊ungu naung, pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingang’E sauneng kakạtoghase.