Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Alkitapẹ̌ Něněntiro Apa si Kitẹ?

 PASALẸ̌ UAL᷊U

Kai Apa Kararatuang u Mawu Ene?

Kai Apa Kararatuang u Mawu Ene?

1. Daroa apa sarung ěndungang i kitẹ?

LAWỌ taumata masingkạ daroa i Amang i Kami. Yesus něpakẹ daroa ene gunang měněntiro manga murite kerea carane mẹ̌doa. Yesus nẹ̌doa soal u apa? Kụ kawe nụe daroa ini penting gunang i kitẹ orasẹ̌ ini?

2. Tumuhụ si Yesus, tatělu hal᷊ẹ̌ apa harusẹ̌ doang i kitẹ?

2 Yesus naul᷊ị, ”I Amang i kami su Sorga: Apakasusiko areng’U. Apakarěntako Kararatuang’U. Apakasěhụko kapulu-Nu su wowong dunia kerẹewe su sorga.” (Matius 6:9, 10, Terjemahan Dunia Baru, NW) (Basa Matius 6:9-13.) Kawe nụe Yesus něněntiro si kitẹ mẹ̌doa gunang tatělu hal᷊ẹ̌ ini?​—Pěmanda Catatan 20.

3. Apa sarung ěndungang i kitẹ soal u Kararatuang u Mawu?

3 I kitẹ seng něngěndung areng u Mawu kai Yehuwa. I kitẹ lai seng masingkạ apa kapulu-Ne gunang taumata dingangu dunia. Katewe, apa mangal᷊ene bawerang Yesus, ”Apakarěntako Kararatuang’U”? I kitẹ sarung měngěndung kai apa Kararatuang u Mawu ene, apa sarung koatenge, dingangu kerea ene sarung mapakasusi arengu Mawu.

KAI APA KARARATUANG U MAWU ENE?

4. Apa Kararatuang u Mawu, i sai Datune?

4 Yehuwa něndarisị sěmbaụ pěmamarentang su sorga kụ němile si Yesus nakoạ Datune. Alkitapẹ̌ naul᷊ị pěmamarentang ini kai Kararatuangu Mawu. Yesus kai ’Datung patikụ datu, ringangu [Tuang] kal᷊awọu  [tuang]’. (1 Timotius 6:15) Yesus makakoạ limembong mapaelẹ̌ bọu kěbị pěměrentang taumata, kụ i sie lai limembong makawasa bọu i sire.

5. Bọu apa Kararatuang u Mawu sarung mẹ̌parenta? Kụ mẹ̌parenta apa?

5 Su ěllo kaěpạ u pul᷊one bọu nipěbiahẹ̌, i Yesus saụ nẹ̌bal᷊ị sarang sorga. Yehuwa němile si Yesus nakoạ Datu su Kararatuang’E. (Munara’m Manga Rarolohang 2:33) Kararatuang u Mawu sarung mẹ̌parenta patikụ dunia bọu sorga. (Pělal᷊ahẹ 11:15) Hakị u ene Alkitapẹ̌ nẹ̌sěbạ Kararatuang u Mawu ene kai ”Kararatuangu Sorga”.​—2 Timotius 4:18.

6, 7. Kawe nụe i Yesus něngalembong mapaelẹ̌ bọu manga datu su dunia?

6 Alkitapẹ̌ naul᷊ị i Yesus něngalembong mapaelẹ̌ bọu manga datu su dunia ual᷊ingu ”i Sie sẹ̌sane tawe ikawatạ u papate”. (1 Timotius 6:16) Kěbị datu arau pěměrentang taumata samurine mang mate, katewe Yesus tawe mate. Kěbị hal᷊ẹ̌ mapia seng nikoạ i Yesus gunang i kitẹ, sarung turusẹ̌ koatenge sarang karěngụe.

 7 Alkitapẹ̌ něněbal᷊ẹ̌, Yesus sarung makoạ Datu maadilẹ̌ dingangu matal᷊ěntụ. Su Alkitapẹ̌ niul᷊ị, ’Kawasang [Yehuwa] sarung měngahạ si sie, makariading sie piạ budine ringangu pelesa, mahino měngal᷊ạ putusang dingangu měndal᷊engu ene; makạkiral᷊a kapulung Duata ringangu matuhụ si Sie. I sie makěhagẹ̌ tumuhụ su MAWU. I sie tawe měngkai lighạ měhukung mahimang laul᷊ị u taumata. Tau kasiange [arau, masusah] lěhukunange su kạadile, taumata tawe makakoạ manga apa tẹ̌tatawangenge ringangu katul᷊idẹ̌; taumata piạ sal᷊ane lẹ̌hukunange ual᷊ingu parentane, taumata ral᷊akisẹ̌ lẹ̌upuange arau binasaěnge.’ (Yesaya 11:2-4) Apa i kau mapulu piạ datu kerene?

8. Kerea i kitẹ masingkạ bal᷊inẹ kětạeng i Yesus mẹ̌parenta su Kararatuang u Mawu?

8 Mawu němile pirang katau gunang mẹ̌parenta dingangi Yesus su sorga. Contone, rasul  Paulus naul᷊ị si Timotius, ”Kereu i kitẹ e makẹ̌dang, i kitẹ e mal᷊aing sarung mẹ̌parenta ringang’E.” (2 Timotius 2:12) Pira kal᷊awọe taumata sarung mẹ̌parenta dingangi Yesus?

9. Pira kal᷊awọe sarung mẹ̌parenta dingangi Yesus? Kange Mawu něnětạ němile si sire?

9 Kere seng niěndungang i kitẹ su Pasalẹ̌ 7, rasul Yohanes nakaěbạ penglihatan, i sie nakasilo i Yesus dingangu 144.000 seng nakoạ Datu su sorga. I sai 144.000 ini? I Yohanes nělahẹ, ”Su apan děhụ i sire e mạbawohẹ areng [i Yesus]  ringangu areng’i Amang’E.” Kụ i sie lai naul᷊ị, ”I sire mạhuntol᷊ẹewe Ahusu Domba e [ene kai, i Yesus] balạewe sol᷊ong apa ral᷊engange. Bọu kal᷊awọu patikụ umatẹ̌ e, i sire ene seng niapakal᷊iwirẹ̌ arau nipile.” (Basa Pělal᷊ahẹ 14:1, 4.) I sire 144.000 ini kai tau Sahani masatia, kụ seng nipileng Mawu gunang ”mẹ̌parenta su wowon dunia” dingangi Yesus. Su tempong i sire nate, i sire saụ nipěbiahẹ̌ gunang mětanạ su sorga. (Pělal᷊ahẹ 5:10) Něnětạ bọu tempong  manga rasul, Yehuwa němile tau Sahani masatia gunang makoạ bageang bọu 144.000 manga ratu.

10. Su tempong němile si Yesus dingangu 144.000, kawe nụe ene něnodẹ Yehuwa makěndagẹ̌ si kitẹ?

10 Yehuwa makěndagẹ̌ si kitẹ, hakị u ene i Sie něngatorẹ̌ piạ taumata mẹ̌parenta dingangi Yesus. Yesus sarung makoạ Datu mapia ual᷊ingu i sie masingkạ pěndangi kitẹ. I sie masingkạ kerea pěndange nakoạ taumata kụ masigěsạ. Paulus naul᷊ị, i Yesus piạ pěndang mẹ̌sul᷊ungi kitẹ, i sie botonge ’makapěndang dingang kal᷊awọu kasasigěsạ i kitẹ’ kụ ”i sie kawe něngěndung nẹ̌těngkasatia wọu kasasigěsạ e”. (Ibrani 4:15; 5:8) I sire 144.000 lai masingkạ kerea makoạ taumata tawe nasukụ dingangu makapěndang masakị. Hakị u ene i kitẹ botonge mangimang Yesus dingangu 144.000 bal᷊inẹ kětạeng masingkạ pěndang i kitẹ katewe lai masingkạ kasasusah kẹ̌kahombangeng i kitẹ.

APA SARUNG KOATENG KARARATUANG U MAWU?

11. Kawe nụe Yesus něněntiro manga murite mẹ̌doa tadeạu kapulung Mawu mariadi su sorga?

11 Yesus něněntiro manga murite mẹ̌doa tadeạu kapulung Mawu mariadi su sorga. Kawe nụe? I kitẹ seng něngěndung su Pasalẹ̌ 3, Setang arau Iblis limawang si Yehuwa. Yehuwa němala si sie dingangu manga malaekatẹ̌ dal᷊akị tatapẹ̌ ene su sorga katewe kětạeng kadodọ tempo. Hakị u ene, su sorga kětạeng sěnggạ měkẹ̌koạ kapulung Mawu. Su Pasalẹ̌ 10, i kitẹ sarung měngěndung mal᷊awọ i sai Setang dingangu manga malaekatẹ̌ dal᷊akị.

12. Darua hal᷊ẹ̌ apa nikaěndungang i kitẹ bọu Pělal᷊ahẹ 12:10?

12 Alkitapẹ̌ nělahẹ su tempong Yesus nakoạ Datu su Kararatuang u Mawu, i sie nẹ̌sekẹ limawang Setang. (Basa Pělal᷊ahẹ 12:7-10.) Ayatẹ̌ 10 nělahẹ darua halẹ̌ penting. Humotong, Kararatuang u Mawu něnětạ nẹ̌parenta su tempong Yesus nakoạ Datu. Karuane, Setang nirěmẹ bọu sorga sarang dunia. Kere sarung ěndungang i kitẹ, darua hal᷊ẹ̌ ini kahěngang-hěngang seng nariadi.

13. Apa nariadi su sorga su tempong Setang seng nirěmẹ?

13 Alkitapẹ̌ naul᷊ị manga malaekatẹ̌ masatia su sorga mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu Setang dingangu manga malaekatẹ̌ dal᷊akị seng nirěmẹ. Sene niul᷊ị, ”Ual᷊ingu ene pahul᷊uase sorga e ringangu kěbị apan  mětẹ̌tumanạ su ral᷊unge!” (Pělal᷊ahẹ 12:12) Sorga napenẹ u pẹ̌darame ual᷊ingu kěbị apang su sorga měkẹ̌koạ kapulung Mawu.

Něnětạ Setang dingangu manga malaekatẹ̌ dal᷊akị nirěmẹ bọu sorga, piạ lawọ kasasusah nariadi su dunia. Seng mal᷊ighạ tempone kasasusah ini sarung mailang

14. Apa nariadi su dunia su tempong Setang nirěmẹ bọu sorga?

 14 Katewe su dunia bal᷊inẹ kerene. Kasasusah nikapěndangengu taumata nariadi ual᷊ingu ’Setang seng limintụ’ kụ i sie ”pědu marasai, u i sie kai masingkạ u tempone e seng kate lai kadodọ”. (Pělal᷊ahẹ 12:12) Setang pědu marasai ual᷊ingu i sie nirěmẹ bọu sorga, kụ i sie lai masingkạ seng mal᷊ighạ tempone i sie binasaěng. Hakị u ene, lawọ nikoạe tadeạu taumata masigěsạ.

15. Apa kapulung Mawu gunang taumata?

15 Katewe kapulung Yehuwa gunang taumata su dunia ini bědang tawe nẹ̌bal᷊ui. I Sie mapulu taumata makoạ masukụ, kụ mětanạ su firdaus su dunia. (Mazmurẹ̌ 37:29) Kerea Kararatuang u Mawu sarung měkoạ hal᷊ẹ̌ ene mariadi?

16, 17. Apa nitěbal᷊ẹ̌ su Daniel 2:44 soal u Kararatuang u Mawu?

16 Těbal᷊ẹ̌ su Daniel 2:44 naul᷊ị, ”Su tempong pẹ̌paparentang manga ratu ene, Duata su sorga e sarung měmětị kararatuang sěmbaụ kụ sarung mẹ̌daragẹ̌ sarang marěngụ-děngụ dingangu sarung tawe ikawatạ u wansa lai sude. Kararatuang ene e sarung mapakarul᷊ẹ u kal᷊awọu kararatuang bal᷊inẹ ene.” Apa kaěndungang i kitẹ soal u Kararatuang u Mawu bọu ayatẹ̌ ini?

17 Humotong, ayatẹ̌ ene něněntiro Kararatuang u Mawu něnětạ nẹ̌parenta ”su tempong pẹ̌paparentang manga ratu” arau su tempong bědang piạ pěměrentang taumata. Karuane, Kararatuang u Mawu sarung mẹ̌parenta sarang karěngụe kụ tawẹ apa pěměrenta wal᷊inẹ makaghanti. Katělune, Kararatuang u Mawu sarung měmatạ pěměrentangu taumata su dunia. Bọu ene kětạeng  Kararatuang u Mawu sarung mẹ̌parenta dunia. Kụ ene pěmamarentang kapaělange gunang taumata.

18. Pẹ̌sasekẹ u Kararatuang u Mawu dingangu pěměrentangu taumata nisěbạ apa?

18 Kerea Kararatuang u Mawu měngganti kěbị pěmamarentang taumata su dunia? Maraning sekẹ pěngěnsuenge nisěbạ Harmagedon, měnětạ, manga malaekatẹ̌ dal᷊akị sarung měngakal᷊ẹ̌ ”kal᷊awọu ratu su kaguwạu dunia ringangu němpěngomol᷊’i sire e mědeạu mẹ̌sekẹ su Ěllo masěllahẹ̌, mangal᷊ene Ěllon [Yehuwa] Liungkawasa e”. Pěměrentang taumata sarung mẹ̌sekẹ dingangu Kararatuang u Mawu.​—Pělal᷊ahẹ 16:14, 16; pěmanda Catatan 10.

19, 20. Kawe nụe i kitẹ mapulu Kararatuang u Mawu mẹ̌parenta?

19 Kawe nụe i kitẹ mapulu Kararatuang u Mawu mẹ̌parenta? Piạ tatělu alasange. Humotong, i kitẹ kai taumata marosa, hakị u ene masakị dingangu mate. Katewe Alkitapẹ̌ naul᷊ị mạeng Kararatuang u  Mawu mẹ̌parenta i kitẹ sarung měbiahẹ̌ sarang karěngụe. Kere nilahẹ su Yohanes 3:16, ”Ual᷊ingu Mawu Ruata kerenẹeng kakěndage su ral᷊ohon dunia e, hakịu i Sie něnarakangu Ahus’E mang sěmbaụ tadeạu apan taumata kụ mangimang si Sie tawe mawinasa, kaiso kawe makahombang pẹ̌bawiahẹ̌ kakalẹ̌.”

20 Alasang karuane, ual᷊ingu i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su tal᷊oarang taumata dal᷊akị. Lawọ taumata makonti, maakal᷊ẹ̌, dingangu měkẹ̌koạ pẹ̌sasundal᷊ẹ̌. I kitẹ tawe makailang kěbị ene, katewe Mawu botonge. Taumata dal᷊akị sarung binasaěng su Harmagedon. (Basa Mazmurẹ̌ 37:10.) Alasang katělune, ual᷊ingu pěměrentang taumata ene lome, matingkaị, dingangu korupsi. I sire madiri mẹ̌tul᷊ung taumata tadeạu tumuhụ su Mawu. Alkitapẹ̌  naul᷊ị, ”Taumata e mẹ̌pẹ̌pakẹ u kawasane waugu mapakasilakạ u sěndinganenge.”​—Měnanasẹ̌ 8:9.

21. Kerea Kararatuang měkoạ kapulung Mawu mariadi su dunia?

 21 Mal᷊iung Harmagedon, Kararatuang u Mawu měkoạ kapulung Mawu mariadi su dunia. Contone, Kararatuang ene sarung měminasa Setang dingangu manga malaekatẹ̌ dal᷊akị. (Pělal᷊ahẹ 20:1-3) Bọu ene, seng tawẹ apa taumata masakị arau mate. Ual᷊ingu piạ tatěbusẹ̌, kěbị taumata masatia sarung měbiahẹ̌ kěkalẹ̌ su Firdaus. (Pělal᷊ahẹ 22:1-3) Kararatuang ene sarung mapakasusi arengu Mawu. Ene mangal᷊ene, su tempong Kararatuang u Mawu mẹ̌parenta dunia, kěbị taumata sarung měngadatẹ̌ si Yehuwa.​—Pěmanda Catatan 21.

KANGE YESUS NAKOẠ DATU?

22. Kerea i kitẹ masingkạ, i Yesus bědang tawe nakoạ Datu su tempong i sie su dunia arau su tempong i sie nẹ̌bal᷊ị sarang sorga?

22 Yesus něněntiro manga murite mẹ̌doa, ”Apakarěntako Kararatuang’U.” Ini nělahẹ  Kararatuang ene sarung mẹ̌parenta su tempo mahi. Humotong Yehuwa něndarisị Kararatuang’E kụ němile si Yesus nakoa Datu bọu Kararatuang  ene. Apa i Yesus apidu nihengkẹ nakoạ Datu su tempong i sie nẹ̌bal᷊ị sarang sorga? Tala, i sie harusẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ kal᷊imona. Tawe nararěna i Yesus nipěbiahẹ̌ bọu papate, i Petrus dẹ̌duang Paulus nělahẹ těbal᷊ẹ̌ soal i Yesus su Mazmurẹ̌ 110:1. Su ral᷊ungu těbal᷊ẹ̌ ene i Yehuwa něhengetang, ”Kaiangko su sěmběka-Ku koaneng, sarang manga sekẹu Takụ batakeng.” (Munara’m Manga Rarolohang 2:32-35; Ibrani 10:12, 13) Karěngụe Yesus měngampal᷊ẹ̌ sarang i sie hengketang makoạ Datu?

Kararatuang u Mawu sarung měkoạ kapulung Mawu mariadi su dunia

23. (a) Kange Yesus nihengkẹ nakoạ Datu su Kararatuang u Mawu? (b) Apa ěndungang i kitẹ su pasalẹ̌ 9?

23 Maraning taung 1914, piạ tau Sahani nakasingkạ taung 1914 ene kai taung penting tumuhụ těbal᷊ẹ̌ su Alkitapẹ̌. Apa nariadi něnětạ bọu taung 1914 něnodẹ apa niwerang i sire kahěngang. Yesus nihengkẹ nakoạ Datu su taung ene. (Mazmurẹ̌ 110:2) Bọu ene Setang nirěmẹ sarang dunia, kụ orasẹ̌ ini ”tempone e seng kate lai kadodọ”. (Pělal᷊ahẹ 12:12) Su pasalẹ̌ 9, i kitẹ sarung měngěndung i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su tempo seng nitěbal᷊ẹ̌ ene. I kitẹ lai měngěndung seng mal᷊ighạ Kararatuang u Mawu měkoạ kapulung Mawu mariadi su dunia.​—Pěmanda Catatan 22.