Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Alkitapẹ̌ Něněntiro Apa si Kitẹ?

Catatan

Catatan

1 YEHUWA

Arengu Mawu kai Yehuwa, mangal᷊ene ’Yehuwa botonge mariadi kěbị haghi gunang mapakasěhụ kapulu-Ne’. Yehuwa kai Mawu makawasa, kụ i Sie něndiadi kěbị haghi. Si Sie piạ kawasa gunang měkoạ kěbị apang ikẹ̌kapuluang’E.

Su werang Ibrani, arengu Mawu niwohẹ dingangu ěpạ hurup. Su werang Inggris, ene niwohẹ YHWH arau JHVH. Su werang asli Alkitapẹ̌, werang Ibrani, arengu Mawu maraning 7.000 su sul᷊ẹe nisěbạ. Taumata su patikụ dunia mẹ̌sěbạ arengu Mawu nẹ̌tatěntang, tuhụewe bawerang i sire.

Psl. 1, par. 15

2 ALKITAPẸ̌ ”NIPAL᷊OHOĚNGBEN DUATA”

Mawu kai Pengarang Alkitapẹ̌, katewe i Sie něpakẹ taumata gunang měmohẹ Alkitapẹ̌. Kere sěngkatau bosẹ̌ něngoro sekretaris e pěmohẹ suratẹ̌ kụ lohone tiněnang bosẹ̌ ene. Mawu něpakẹ rohkẹ̌ masusi gunang měngahạ měmamohẹ Alkitapẹ̌ tadeạu měmohẹ tiněnan’E. Rohkẹ̌ u Mawu něngahạ si sire dingangu haghing cara, pẹ̌sěnsul᷊ẹ bọu penglihatan arau bọu ipi.

Psl. 2, par. 5

3 PRINSIP

Prinsip kai těntirong Alkitapẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ měkoạ putusang nihino. Contone, prinsip ”měhapị u taumata ral᷊akisẹ̌ e, kai makạdal᷊akisẹ̌ bahasa mapapia” něněntiro si kitẹ kakanoạ u hapị makaahạ si kitẹ měkoạ barang mapia arau ral᷊akị.  (1 Korintus 15:33) Dingangu prinsip ”apan niasị e ene lai ikapěnsạ e” něněntiro i kitẹ sarung makaěbạ tětal᷊u apa nikoạ i kitẹ.​—Galatia 6:7.

Psl. 2, par. 12

  4 TĚBAL᷊Ẹ̌

Těbal᷊ẹ̌ kai tatanata bọu Mawu. Tatanata ene lohone kapulung Mawu, těntiro soal u moral, parenta, arau hukumang. Lohone lai habarẹ̌ soal u apa sarung mariadi su tempo mahi. Piạ lawọ těbal᷊ẹ̌ su Alkitapẹ̌ seng naghanapẹ̌.

Psl. 2, par. 13

5 TĚBAL᷊ SOAL I MESIAS

Yesus seng něngganapẹ̌ lawọ těbal᷊u Alkitapẹ̌ soal i Mesias. Pěmanda kotak ” Těbal᷊ẹ̌ soal i Mesias”.

Psl. 2, par. 17, ctk.

6 KAPULUNG YEHUWA GUNANG DUNIA

Yehuwa někoạ dunia firdaus tadeạu pẹ̌tanakengu taumata apang makěndagẹ̌ si Sie. Kapulu-Ne ini tawe mẹ̌bal᷊ui. Seng mal᷊ighạ tempone Mawu mapakailang kěbị karal᷊akisẹ̌, kụ měgělị pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌ su kěbị taumata.

Psl. 3, par. 1

 7 SETANG ARAU IBLIS

Setang kai sěmbaụ malaekatẹ̌ limawang Mawu. I sie nisěbạ Setang mangal᷊ene ”Tahapěndokạ”, ual᷊ingu i sie seng limawang si Yehuwa. I sie lai nisěbạ Iblis mangal᷊ene ”Tahapěhinakang”. I sie nisěbạ kerene ual᷊ingu i sie naul᷊ị haghing konti soal u Mawu, kụ i sie lai měngẹ̌ngakal᷊ẹ̌ taumata.

Psl. 3, par. 4

  8 MANGA MALAEKATẸ̌

Yehuwa něndiadi malaekatẹ̌ su tempong dunia ini bědang tawe niriadi. I sire niriadi gunang mětanạ su sorga. Piạ hasụe su jutane malaekatẹ̌. (Daniel 7:10) Manga malaekatẹ̌ ini piạ areng dingangu sipatẹ̌ nẹ̌tatěntang, kụ i sire masatia dingangu madiri taumata maněmbah si sire. I sire piạ golongan dingangu hal᷊ẹ̌ nẹ̌tatěntang. Contone, piạ u mělẹ̌hal᷊ẹ̌ su těngong Yehuwa, měhabarẹ̌ tatanata, měndiagạ dingangu měngahạ manga ělang i Yehuwa su dunia, mapakarěntang hukumang, dingangu mẹ̌tul᷊ung hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌. (Mazmurẹ̌ 34:8; Pělal᷊ahẹ 14:6; 22:8, 9) Su tempo mahi, i sire sarung tumol᷊e si Yesus gunang mẹ̌sekẹ su Harmagedon.​—Pělal᷊ahẹ 16:14, 16; 19:14, 15.

Psl. 3, par. 5; Psl. 10, par. 1

9 DOSA

Dosa ene kai tiněna, pěndang, arau kakanoạ tawe nẹ̌tatahino si Yehuwa dingangu kapulu-Ne. Ual᷊ingu dosa makarusa pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yehuwa, hakị u ene i Sie něgělị hukung lai prinsip tadeạu i kitẹ  tawe sengaja měkoạ dosa. Humotong, kěbị apa nikoạ i Yehuwa nasukụ, katewe i Adam dingangi Hawa tawe timuhụ si Yehuwa, nẹ̌dosa kụ seng tawe nasukụ. I rẹ̌dua naghurang bọu ene nate. Ual᷊ingu nakatarimạ dosang i Adam, i kitẹ lai sarung maghurang bọu ene mate.[8]

Psl. 3, par. 7; Psl. 5, par. 3

10 HARMAGEDON

Harmagedon kai ěllong pẹ̌seketangu Mawu gunang měminasa duniang Setang dingangu kěbị karal᷊akisẹ̌.

Psl. 3, par. 13; Psl. 8, par. 18

 11 KARARATUANG U MAWU

Kararatuang u Mawu ene kai sěmbaụ pěmamarenta nikoạ i Yehuwa su sorga. Yesus Kristus kai Datune. Su tempo mahi, Yehuwa sarung měpakẹ Kararatuang ini gunang měminasa karal᷊akisẹ̌. Kararatuang u Mawu sarung mẹ̌parenta su patikụ dunia.

Psl. 3, par. 14

12 YESUS KRISTUS

Mawu něndiadi si Yesus su tempong i Sie bědang tawe něndiadi barang bal᷊inẹ. Yehuwa něndolohẹ̌ si Yesus sarang dunia tadeạu mate gunang kěbị taumata. Su tempong Yesus nipate, Yehuwa saụ napakawiahẹ̌ si Yesus. Orasẹ̌ ini Yesus seng su sorga nakoạ Datu bọu Kararatuang u Mawu.

Psl. 4, par. 2

 13 TĚBAL᷊Ẹ̌ NĚLAHẸ 70 KALI 7 TAUNG

Alkitapẹ̌ něněbal᷊ẹ̌ kange Mesias sarung suměpụ. Ene nariadi su pěngěnsuengu tempo isẹ̌sěbạ 69 kali 7 taung, něnětạ taung 455 SM, kụ masue su taung 29 M.

Kerea i kitẹ měndekeng tempo ene? Ene něnětạ su taung 455 SM su tempong datung Persia, Artahsasta, něgělị parenta ”waugu měmětị Yerusalem”. (Daniel 9:25; Nehemia 2:1, 5-8) Mạeng i kitẹ měndekeng  483 taung (69 x 7) bọu taung 455 SM, i kitẹ mahumpạ su taung 29 M. Su taung ene Yesus nisahani kụ nakoạ Mesias!​—Lukas 3:1, 2, 21, 22.

Těbal᷊ẹ̌ ene lai naul᷊ị, su apang 483 su taunge naghanapẹ̌, bědang piạ lai 7 taung. Stengah bọu 7 taung ene, Mesias nipate su taung 33 M, kụ su tětạu taung 36 M, pěngěnsuengu 7 taung ene, habarẹ̌ mapia bọu Kararatuang u Mawu nihabarẹ̌ su patikụ wangsa, bal᷊inẹ kětạeng su tau Yahudi.​—Daniel 9:24-27.

Psl. 4, par. 7

 14 TRITUNGGAL KAI TĚNTIRO NẸ̌SAL᷊A

Alkitapẹ̌ naul᷊ị Mawu Yehuwa kai Měndariadi kěbị haghi. I Sie něndiadi si Yesus kahumotongange bọu diadikang bal᷊inẹ. (Kolose 1:15, 16) Yesus bal᷊inẹbe Mawu Kasělahenge. Yesus tawe naul᷊ị i sie mẹ̌sul᷊ung dingangi Yehuwa. Katewe i sie naul᷊ị, ”I Amang-Ku e kai limembong kasěllahe wọu Iạ e.” (Yohanes 14:28; 1 Korintus 15:28) Katewe piram baụ agama měnẹ̌něntiro Tritunggal, mangal᷊ene Mawu kai tatělu katewe nakoạ sěmbaụ: i Amang, Ahusẹ̌, dingangu rohkẹ̌ masusi. Bawera ”Tritunggal” tawẹ apa su ral᷊ungu Alkitapẹ̌. Ene kai těntiro nẹ̌sal᷊a.

Rohkẹ̌ masusi ene kai katatoghasu Mawu. Katatoghasẹ̌ tawe ikẹ̌kasilo ene, nipakẹ u Mawu gunang měkoạ kapulu-Ne. Contone, tau Sahani Abad humotong ’nipẹ̌karadiahangu rohkẹ̌ u Ruata’, kụ Yehuwa naul᷊ị, ”Ia sarung maměmbing u arau měgělị u Rohkẹ̌-Ku waugu patikụ taumata.”​—Munara’m Manga Rarolohang 2:1-4, 17.

Psl. 4, par. 12; Psl. 15, par. 17

15 SALIPẸ̌

Tau Sahani tutune tawe měpẹ̌pakẹ salipẹ̌ su tempong měngibadah. Kawe nụe?

  1. Salipẹ̌ seng marěngụ pẹ̌paketangu agama palsu su tempong měngibadah. Kangerẹ salipẹ̌ pẹ̌paketang gunang maněmbah alam arau upacara seks kafir. Karěngụe 300 su taunge bọu papateng Yesus, tau Sahani tawe měpẹ̌pakẹ salipẹ̌ su ibadang i sire. Pira taung bọu ene, Kaisar Roma Konstantin někoạ salipẹ̌ tadeạu makoạ lambang u tau Sahani. Lambang ene nipakẹ tadeạu tau Sahani limembong timeleng. Katewe salipẹ̌ tawẹ apa sěmpụe dingangi Yesus. Bukẹ̌ New Catholic Encyclopedia naul᷊ị, ”Salipẹ̌ nikaěbạ su kebudayaan bědang tawẹ apa tau Sahani dingangu su agama bal᷊inẹ Sahani.”

  2. Yesus tawe nate su salipẹ̌. Bawera Yunani niterjemahkan ”salipẹ̌” mangal᷊ene ”dihi”, ”těking”, arau ”kalu”. The Companion Bible naul᷊ị, ”Su werang Yunani [Pẹ̌dariandi Wuhu] tawe nilahẹ piạ kalu rarua.” Yesus nate su rihi.

  3. Yehuwa madiri i kitẹ měpakẹ patong arau lambang su ibadang i kitẹ.​—Sasěbang 20:4, 5; 1 Korintus 10:14.

Psl. 5, par. 12

16 ACARA PẸ̌TATAHĚNDUNGANG

Yesus nẹ̌parenta manga murite gunang pěkoạ acara Pẹ̌tatahěndungang papatene. I sire měkẹ̌koạ ene sabang taung su tanggalẹ̌ 14 Nisan, tanggalẹ̌ mẹ̌sul᷊ung su tempong tau Israel měkoạ Paskah.  Borotẹ̌ dingangu anggorẹ̌ nakoạ lambang u badang i Yesus, niluhu si sire apang diměnta su Pẹ̌tatahěndungang. I sire apang mẹ̌parenta dingangi Yesus su sorga sarung kumaěng borotẹ̌ dingangu měnginung anggorẹ̌. I sire apang piạ pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ su dunia, duměnta gunang měnodẹ pěngangarěga, katewe i sire tawe kumaěng borotẹ̌ dingangu měnginung anggorẹ̌.

Psl. 5, par. 21

17 PĚBAWIAHẸ̌

Su piram baụ ayatẹ̌ su Alkitapẹ̌, werang Sangihẹ̌ ”pěbawiahẹ̌” ene niterjemahkan bọu werang Ibrani ne’fes dingangu werang Yunani psy·khe’. Mạeng měmarikěsa kerea bawera ini nipakẹ su werang Ibrani dingangu Yunani, nal᷊ahẹ bawera ini biasane pẹ̌paketang gunang mělahẹ (1) taumata, (2) binatang, arau (3) pěbawiahu taumata arau binatang. (1 Petrus 3:20; Yehezkiel 18:4; Pěndariadi 1:20; Yohanes 10:11) Bawera ini bal᷊inẹbe mangal᷊ene ”himukudẹ̌”, kere niterjemahkan su piram baụ Alkitapẹ̌. Alkitapẹ̌ něnodẹ bawera ne’fes dingangu psy·khe’ piạ sěmpụe dingangu diadikang su dunia, kụ mal᷊ahẹ, kẹ̌kasilong, dingangu botonge mate. Darua bawera ini lai mangal᷊ene měkoạ sěmbaụ hal᷊ẹ̌ dingangu kasělahu naung. (Pangangonggọ u Toratẹ̌ Kapia 6:5; Matius 22:37) Darua bawera ini su werang asline nipakẹ lai gunang měnodẹ kapulung makhluk hidup. Bawera ene lai nipakẹ gunang měnodẹ taumata seng nate arau mayatẹ̌.​—Pẹ̌tatiạ 6:6; Baweran Salomo 23:2; Yesaya 56:11; Hagai 2:13.

Psl. 6, par. 5; Psl. 15, par. 17

 18 ROHKẸ̌

Bawera Ibrani dingangu Yunani niterjemahkan ”rohkẹ̌” su ral᷊ungu Alkitapẹ̌, něnodẹ piram baụ hal᷊ẹ̌. Bawera ini pẹ̌paketang gunang měnodẹ apa tawe kẹ̌kasilongu taumata, kere anging, arau singongong taumata dingangu binatang. Bawera ini lai pẹ̌paketang gunang mělahẹ makhluk roh dingangu rohkẹ̌ masusi arau rohkẹ̌ u Mawu. Alkitapẹ̌ tawe něněntiro rohkẹ̌ ene kai bageang bal᷊inẹ bọu wadangu taumata kụ tatapẹ̌ biahẹ̌ su tempong i sie nate.​—Mazmurẹ̌ 104:29; Matius 12:43; Lukas 11:13.

Psl. 6, par. 5; Psl. 15, par. 17

19 GEHENA

Gehena kai arengu pěntọu wul᷊udẹ̌ maraning Yerusalem tampạu pěnanutungang onasẹ̌. Su tempong Yesus, tawẹ apa bukti něnodẹ piạ binatang arau taumata bědang biahẹ̌ nitutung su tampạ ene. Hakị u ene Gehena bal᷊inẹbe sěmbaụ tampạ tawe kẹ̌kasilong, tampạ u taumata nate tutungang sarang karěngụe. Su tempong Yesus naul᷊ị piạ taumata děmẹkang su Gehena, ini mangal᷊ene i sire ene tawe saụ ipěbiahẹ̌.​—Matius 5:22; 10:28, NW.

Psl. 7, par. 20

 20 DAROA I AMANG I KAMI

Ini daroa nitěntirong Yesus gunang měnodẹ su manga murite kerea carane mẹ̌doa. Yesus něněntiro si kitẹ mẹ̌doa:

  • ”Apakasusiko areng’U”

    I kitẹ mẹ̌doa tadeạu Yehuwa měmurěsi areng’E bọu kěbị lahinakang. Tadeạu kěbị su sorga dingangu su dunia sarung měngadatẹ̌ dingangu měmantugẹ̌ arengi Yehuwa.

  • ”Apakarěntako Kararatuang’U”

    I kitẹ mẹ̌doa tadeạu Kararatuang u Mawu měminasa duniang Setang, kụ mẹ̌parenta su dunia, dingangu měmal᷊ui dunia ini makoạ firdaus.

  • ”Apakasěhụko kapulu-Nu su wowong dunia”

    I kitẹ mẹ̌doa tadeạu kapulung Mawu gunang dunia ini mariadi, tadeạu taumata matuhụ dingangu masukụ botonge měbiahẹ̌ sarang karěngụe su Firdaus, kere kẹ̌kapulung Yehuwa su tempong i Sie něndiadi taumata.

Psl. 8, par. 2

21 TATĚBUSẸ̌

Yehuwa něnadia tatěbusẹ̌ gunang měnal᷊amatẹ̌ taumata bọu rosa dingangu papate. Tatěbusẹ̌ kai arěga gunang měmaehẹ̌ apa seng nipakailang i Adam, ene kai pěbawiahẹ̌ masukụ kụ taumata botonge saụ mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa. Mawu něndolohẹ̌ si Yesus sarang dunia tadeạu i sie botonge měněbusẹ̌ taumata bọu rosa. Ual᷊ingu papateng i Yesus kěbị taumata botonge makoạ masukụ dingangu měbiahẹ̌ sarang karěngụe.

Psl. 8, par. 21; Psl. 9, par. 13

 22 KAWE NỤE TAUNG 1914 ENE PENTING?

Těbal᷊ẹ̌ su Daniel pasalẹ̌ 4 nělahẹ Mawu něndarisị Kararatuang’E su taung 1914.

Těbal᷊ẹ̌: Yehuwa něgělị ipi su Datu Nebukadnesar, kụ su ipi ene piạ těbal᷊ẹ̌ soal u kalu gěguwạ nituwang. Su ral᷊ungu ipi ene, tuidu kalu niikị u hante uase dingangu tambaga tadeạu tawe tumuwo karěngụe ”pitu taung”. Bọu ene kalu ene saụ tumuwo.​—Daniel 4:1, 10-16.

Apa mangal᷊ene těbal᷊ẹ̌ ene si kitẹ: Kalu ene mangal᷊ene kai pěmamarentang Mawu. Seng taunge Yehuwa něpakẹ manga ratu su Yerusalem gunang mẹ̌parenta wangsa Israel. (1 Kararatuang 29:23) Katewe manga ratu ene tawe satia, kụ pěmamarentang i sire tawe naturusẹ̌. Yerusalem niwinasa taung 607 SM. Taung ene nakoạ tětạu ”pitu taung”. (2 Manga Ratu 25:1, 8-10; Yehezkiel 21:25-27) Su tempong Yesus naul᷊ị, ”I sain běgan Mawu e sarung měndal᷊inda Yerusalem sarang masue tempone nitantun Mawu,” i sie kai mělẹ̌lahẹ soal u ”pitu taung”. (Lukas 21:24) Hakị u ene ”pitu taung” tawe nasue su tempong i Yesus bědang su dunia. Yehuwa nẹ̌diandi sarung měhengkẹ sěngkatau Datu su pěngěnsuengu ”pitu taung”. Pěmamarentang Datu wuhu, i Yesus, sarung makarěntang al᷊amatẹ̌ gěguwạ su manga ělangi Yehuwa su patikụ dunia, sarang karěngụe.​—Lukas 1:30-33.

Nandụ u ”pitu taung”: ”Pitu taung” kanandụe kai 2.520 taung. * Mạeng i kitẹ měndekeng 2.520 taung  bọu taung 607 SM, ene mahumpạ su taung 1914. Su taung ene Yehuwa něhengkẹ si Yesus arau Mesias, nakoạ Datung Kararatuang u Mawu su sorga.

Kerea i kitẹ nakaěbạ 2.520 taung? Alkitapẹ̌ naul᷊ị tělu taung stengah mẹ̌sul᷊ungu 1.260 su ěllone. (Pělal᷊ahẹ 12:6, 14) Hakị u ene ”pitu taung” mẹ̌sul᷊ungu 1.260 kali darua, arau 2.520 su ěllone. Kal᷊awọe 2.520 su ěllone ene mẹ̌sul᷊ungu 2.520 su taunge, ual᷊ingu ”sěntaung nirekeng baugu sěhěllo”.​—Pẹ̌tatiạ 14:34; Yehezkiel 4:6.

Psl. 8, par. 23

23 MIKHAEL TĚMBONANGU MANGA MALAEKATẸ̌

Alkitapẹ̌ naul᷊ị kětạeng sěmbaụ těmbonangu malaekatẹ̌, arenge i Mikhael.​—Daniel 12:1; Yudas 9.

Mikhael kai Těmbonangu tentara sorga, i sire ene kai manga malaekatẹ̌ masatia. Pělal᷊ahẹ 12:7 naul᷊ị, ’I Mikhael dingangu manga malaekatẹ̌ e měmpẹ̌sẹ̌sekẹ u nagạ ene . . . dingangu malaekate.’ Bukẹ̌ Pělal᷊ahẹ naul᷊ị Těmbonangu manga tentara su sorga ene kai i Yesus, hakị u ene Mikhael kai areng bal᷊inẹ bọu i Yesus.​—Pělal᷊ahẹ 19:14-16.

Psl. 9, par. 4

 24 ĚLLO PĚNGĚNSUENGE

Bawera ini něnodẹ soal u tempo piạ haghing hal᷊ẹ̌ gaghaghuwạ mariadi su dunia, těntal᷊ang Kararatuang u Mawu bědang tawe měminasa duniang Setang. Bawera wal᷊inẹ bọu ěllo pěngěnsuenge, ene kai ”kasueěngu runia” dingangu ”rarěntang Ahus’u Taumata”. Bawera ene lai nipakẹ su těbal᷊u Alkitapẹ̌ gunang mělahẹ tempo mẹ̌sul᷊ung. (Matius 24:3, 27, 37) ’Ěllo pěngěnsuenge’ nitětạ su tempong Kararatuang u Mawu něnětạ nẹ̌parenta su sorga taung 1914 kụ pěngěnsuenge su tempong duniang Setang binasaěng su Harmagedon.​—2 Timotius 3:1; 2 Petrus 3:3.

Psl. 9, par. 5

25 TAUMATA NATE SAỤ IPĚBIAHẸ̌

Taumata seng nate sarung saụ ipěbiahẹ̌ karạ u Mawu. Su Alkitapẹ̌ piạ sio běke taumata nate saụ nipěbiahẹ̌. Někoạ mukjizat ini kai i Elia, Elisa, Yesus, Paulus, dingangi Petrus. Mukjizat ene nariadi ual᷊ingu piạ kawasa bọu Mawu. Yehuwa nẹ̌diandi saụ mapakawiahẹ̌ ”taumata mapapia arau taumata ewe lai raral᷊aị” gunang měbiahẹ̌ su dunia. (Munara’m Manga Rarolohang 24:15) Alkitapẹ̌ lai naul᷊ị piạ taumata sarung ipěbiahẹ̌ gunang mětanạ su sorga. I sire ini kai nipileng Mawu gunang měbiahẹ̌ su sorga dingangi Yesus.​—Yohanes 5:28, 29; 11:25; Filipi 3:11; Pělal᷊ahẹ 20:5, 6.

Psl. 9, par. 13

 26 SPIRITISME

Spiritisme ene kai mědal᷊ahapị dingangu manga rohkẹ̌ dal᷊akị, carane langsung arau bọu taumata wal᷊inẹ, kere tahapatehẹ̌ arau tahahopa. Taumata měkẹ̌koạ hal᷊ẹ̌ ene mangimang taumata nate piạ himukude, kụ himukudẹ̌ ene matoghasẹ̌. Ini kai těntiro nẹ̌sal᷊a. Manga hantu lai měmintaugẹ̌ taumata tadeạu tawe tumuhụ su Mawu. Piram baụ contoh spiritisme ene kai ramalan bituing, mẹ̌papatehẹ̌, ilmu sihir, dingangu ilmu gaib. Lawọ bukẹ̌, majalah, ramalan bituing, film, manga gambarẹ̌, lai kakantarị, něnodẹ spiritisme tawe makawahaya, katewe ene mapaelẹ̌. Piạ lai acara měhampugẹ̌ piạ sěmpụe dingangu manga hantu, kere měgělị sasěmbah, měndiagạ mayatẹ̌ su kanandung hěbi, acara tělu hěbi, ěpạ u pul᷊o, dingangu sěntaung. Lawọ taumata měpẹ̌pakẹ undang makakoạ si sire tawe sadarẹ̌ su tempong měpakẹ toghasẹ̌ bọu manga hantu.​—Galatia 5:20; Pělal᷊ahẹ 21:8.

Psl. 10, par. 10; Psl. 16, par. 4

27 HAKẸ̌ I YEHUWA MẸ̌PARENTA

Yehuwa kai Mawu Makawasa, kụ i Sie něndiadi alam semesta. (Pělal᷊ahẹ 15:3) Hakị u ene Yehuwa kai Měnanaghuang kěbị haghi dingangu piạ hakẹ̌ kaguwạkenge mẹ̌parenta kěbị diadikang. (Mazmurẹ̌ 24:1; Yesaya 40:21-23; Pělal᷊ahẹ 4:11) I Sie někoạ hukung gunang kěbị diadikang. I Sie lai piạ hakẹ̌ e gunang měmile i sai botonge mẹ̌parenta. Su tempong i kitẹ makěndagẹ̌ dingangu matuhụ si Yehuwa, ene něnodẹ i kitẹ měmile pěmamarenta-Ne.​—1 Kararatuang 29:11.

Psl. 11, par. 10

28 MĚNGONDOL᷊Ẹ̌ ANẠ

Měngondol᷊ẹ̌ anạ ene kai měmate anạ bědang tawe nalahirẹ̌. Ini nariadi bal᷊inẹ ual᷊ingu silakạ, stres, sakị, arau kandungan lemah. Něnětạ piạ kal᷊uwaenge, anạ su ral᷊ungu kandungan bal᷊inẹbe bageang bọu wadang i mamạe. Anạ ene kai taumata, kụ nahae bọu i mamạe.

Psl. 13, par. 5

29 TRANSFUSI DAHA

Ini kai cara měngundang měpakẹ daha arau měpakẹ sěmbaụ bọu ěpạ bageangu raha, nial᷊ạ bọu wadangu taumata wal᷊inẹ arau bọu daha seng niresọ gunang suẹ̌kang su wadang. Daha napahiạ ěpạ bageang, ene kai plasma, sel darah merah, sel darah putih, dingangu keping darah.

Psl. 13, par. 13

30 DISIPLIN

Su Alkitapẹ̌, bawera ”disiplin” bal᷊inẹbe hukumang. Su tempong nakaěbạ disiplin, i kitẹ kai lẹ̌ahakeng, tẹ̌těntiroěng, dingangu sẹ̌sasaěng. Su tempong měgělị disiplin, Yehuwa tawe kasarẹ̌. (Baweran Salomo 4:1, 2) Yehuwa nakoạ tatěnoěng  mapae-paelẹ̌ su matatimadẹ̌. Disiplin nighělị i Yehuwa mang nẹ̌tatahino kụ piạ gunane si sire apang něnarimạ, hakị u ene taumata mapulu kuměndagẹ̌ disiplin bọu i Yehuwa. (Baweran Salomo 12:1) Yehuwa sěbạe makěndagẹ̌ su manga ělang’E, hakị u ene i Sie něněntiro si sire. I Sie něgělị laahạ tadeạu taumata apang někoạ pẹ̌sasal᷊a mẹ̌bal᷊ui kụ měkoạ barang makal᷊uasẹ̌ naung’E. Su matatimadẹ̌, disiplin ene lai mangal᷊ene mẹ̌tul᷊ung anạ i sire makaěna kawe nụe i sire harusẹ̌ matuhụ. Ene lai mangal᷊ene měněntiro si sire kuměndagẹ̌ si Yehuwa dingangu Hengetang’E, Alkitapẹ̌, dingangu makahěngang manga prinsip su ral᷊unge.

Psl. 14, par. 13

31 MANGA HANTU

Manga hantu tawe ikasasilo, sipate ral᷊akị, kụ i sire matoghasẹ̌. Manga hantu ene kai malaekatẹ̌ dal᷊akị. I sire nakoạ dal᷊akị ual᷊ingu tawe timuhụ su Mawu, kụ nakoạ sědụ’E. (Pěndariadi 6:2; Yudas 6) I sire timol᷊e Setang limawang si Yehuwa.​—Pangangonggọ u Toratẹ̌ Kapia 32:17; Lukas 8:30; Munara’m Manga Rarolohang 16:16; Yakobus 2:19.

Psl. 16, par. 4

^ par. 82 Sěntaung su Alkitapẹ̌ ene mẹ̌sul᷊ungu 360 su ěllone, kụ pẹ̌sěnsul᷊ẹ sěhěllo mangal᷊ene sěntaung.