Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Alkitapẹ̌ Něněntiro Apa si Kitẹ?

 PASALẸ̌ ĚNUNG

Apa Sarung Mariadi su Tempong i Kitẹ Mate?

Apa Sarung Mariadi su Tempong i Kitẹ Mate?

1-3. Apa kakiwal᷊ong taumata lawọ soal u papate, dingangu kerea lawọ agama něgělị sasimbahe?

ALKITAPẸ̌ nẹ̌diandi su tempo mahi ”papate e semben lai tawẹ apa”. (Pělal᷊ahẹ 21:4) Su Pasalẹ̌ 5, i kitẹ něngěndung ual᷊ingu piạ tatěbusẹ̌ i kitẹ botonge měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. Katewe orasẹ̌ ini taumata bědang mate. (Měnanasẹ̌ 9:5) Hakị u ene piạ kakiwal᷊o, Apa sarung mariadi su tempong i kitẹ mate?

2 Sasimbahu kakiwal᷊o ene limembong penting mạeng piạ taumata ikẹ̌kěndagi kitẹ nate. Ěndịu i kitẹ měkẹ̌kiwal᷊o, ’Apa nariadi si sie? Apa i sie měmẹ̌manda si kitẹ? Apa i sie makatul᷊ung si kitẹ? Apa i kitẹ botonge saụ mẹ̌sombang dingange?’

3 Sasimbahu manga agama soal u kakiwal᷊o ini nẹ̌tatěntang. Piram baụ agama něněntiro mạeng i kau taumata mapia sarung makoạ sarang sorga, katewe mạeng kakanoạu dal᷊akị sarung tutungang su naraka. Sěnggạ lai naul᷊ị, taumata nate sarung mẹ̌bal᷊ui makoạ himukudẹ̌ kụ mẹ̌komol᷊ẹ̌ dingangu anạu sěngkatau apang seng nate. Piạ lai naul᷊ị, su tempong taumata nate kụ nihukung, i sie saụ malahirẹ̌ makoạ taumata wal᷊inẹ arau binatang.

4. Apa hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung tẹ̌těntirong u manga agama?

4 Maning těntirong i sire nẹ̌tatěntang, manga agama ene nělahẹ hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung. I sire něněntiro, piạ bageang tatapẹ̌ biahẹ̌ su tempong taumata nate. Apa ene kahěngang?

 APA SARUNG MARIADI SU TEMPONG I KITẸ MATE?

5, 6. Apa nariadi su tempong taumata nate?

5 Yehuwa masingkạ apa nariadi su tempong taumata nate. Yehuwa naul᷊ị si kitẹ, su tempong taumata nate, tawẹ apa bageang bọu wadange tatapẹ̌ biahẹ̌. Mate ene kai nawal᷊ị bọu wiahẹ̌. Hakị u ene apa tẹ̌tahěndungange dingangu pěndange seng nailang. * Su tempong i kitẹ mate, i kitẹ tawe makasilo, tawe makaringihẹ̌, dingangu seng tawe makapẹ̌tiněna.

6 Datu Salomo němohẹ, ”Taumata nate e wěgaweng apa-apa.” Taumata nate seng tawe makapẹ̌binsị arau kuměndagẹ̌, dingangu ”tawẹ apa tiněnna arau munara. Tawẹ apa kasingkạ dingangu kapelesa su wanuan taumata nate”. (Basa Měnanasẹ̌ 9:5, 6, 10.) Mazmurẹ̌ 146:4 lai naul᷊ị, su tempong mate, ”kěbị karakin sire e mapaghohẹ̌”.

APA NIUL᷊Ị I YESUS SOAL U PAPATE

Yehuwa něndiadi taumata gunang měbiahẹ̌ sarang karěngụe su dunia

7. Apa niul᷊ị i Yesus soal u taumata nate?

7 Su tempong hapịe i Lazarus nate, Yesus naul᷊ị su manga murite, ”Hapị i kitẹ i Lazarus e seng nẹ̌tikị.” Katewe Yesus tawe naul᷊ị i Lazarus mětẹ̌tikị kere wiasane. Bọu ene Yesus naul᷊ị, ”I Lazarus e seng nate.” (Yohanes 11:11-14) Hakị u ene, tumuhụ si Yesus taumata nate mẹ̌sul᷊ungu mětẹ̌tikị. Yesus tawe naul᷊ị i Lazarus seng su sorga arau nẹ̌komol᷊ẹ̌ dingangu anạu sěngkataune seng nate. Yesus lai tawe nẹ̌bera i Lazarus nihukung su naraka arau saụ nalahirẹ̌ nakoạ taumata wal᷊inẹ arau binatang. Katewe, i Lazarus mẹ̌sul᷊ungu taumata mětẹ̌tikị mal᷊ěna-l᷊ěnabẹ̌. Su tempong i Yesus napakawiahẹ̌  anạ i Yairus, i sie nẹ̌bera, ”Dariọ ene bal᷊inewe nate, kaiso kětạeng mětẹ̌tikị!”​—Lukas 8:52.

8. Apa Yehuwa něndiadi si kitẹ tadeạu mate? Lahẹko.

8 Apa Mawu něndiadi si Adam dẹ̌duang Hawa tadeạu mate? Tala! Yehuwa něndiadi taumata tawe masakị dingangu botonge měbiahẹ̌ sarang karěngụe. Su tempong něndiadi taumata, i Sie něgělị si sire kapulu gunang měbiahẹ̌ sarang karěngụe. (Měnanasẹ̌ 3:11, Terjemahan Dunia Baru) Apa piạ matimadẹ̌ mapulu anạe maghurang bọu ene mate? Tantu tawẹ apa, kerene lai Yehuwa. Katewe, mạeng Mawu něndiadi si kitẹ gunang měbiahẹ̌ sarang karěngụe, kawe nụe i kitẹ mate?

 KAWE NỤE I KITẸ MATE?

9. Kawe nụe parentang i Yehuwa gampang koateng?

9 Su taman Eden, Yehuwa naul᷊ị si Adam, ”I kau e wotonge kumaěng bọu patikụ haghim buang kalu su winal᷊aeng ini, tabeạu katewe wọu kalu makạkasingkạu mapia ringangu ral᷊akisẹ̌. Buane tangu kumbahangbe kanengang batụu kamagengu i kau kumaěng, ute i kau e sarung mate lai su ěllo ene.” (Pěndariadi 2:9, 16, 17) Parenta ini gampang koateng, dingangu Yehuwa lai piạ hakẹ̌ e měmutusẹ̌ sude nihino dingangu nẹ̌sal᷊a. Mạeng i sire tumuhụ si Yehuwa, ene něnodẹ i sire měngẹ̌ngarěga hakẹ̌ i Yehuwa gunang měngatorẹ̌. Ene lai něnodẹ i sire mẹ̌tarimakasẹ ual᷊ingu al᷊amatẹ̌ seng nighělị i Yehuwa si sire.

10, 11. (a) Kerea Setang nẹ̌konti si Adam dingangi Hawa? (b) Kawe nụe dosang i Adam dingangi Hawa tawe kaampungang?

10 Katewe, i Adam dingangi Hawa němile tawe timuhụ si Yehuwa. I Setang naul᷊ị si Hawa,  ”Kahěngang bue tangu Mawu Ruata mẹ̌sěding i kamene kumaěng kal᷊awọu wuang kalu su winal᷊aeng ini?” ”I kami e wotonge wue kumaěng walạewe apam buang kalu su ral᷊ungu winal᷊aeng ini,” e angkuěng u wawine ene, ”tabeạu katewe kalu su tal᷊oarang binal᷊aeng e. Duata e měsẹ̌sěding i kami kumaěng buang kalu ene arau měneggehẹ̌ e; watụ u kamagengu i kami e mang mẹ̌koạ ene ute, i kami e sarung mate.”​—Pěndariadi 3:1-3.

11 Kụ Setang nẹ̌bera, ”I kamene tawe mate. Mawu Ruata e něhengetang kerene ual᷊ingu i Sie masingkạ u kereu i kamene kumaěng buang kalu ene, tiněnnang kamene e sarungbe matal᷊uahẹ̌; kụ i kamene sarung makoạ kere Ruata kụ makakasingkạ u apang mapia ringangu apan dal᷊akisẹ̌.” (Pěndariadi 3:4-6) Setang mapulu Hawa mẹ̌tiněna i sie botonge měmutusẹ̌ sude nihino dingangu nẹ̌sal᷊a.  Setang lai nẹ̌konti apa mariadi mạeng Hawa tawe tumuhụ. Setang naul᷊ị i Hawa tawe mate, hakị u ene Hawa kimaěng buang kalu ene kụ něgělị lěmbene su kawinge. Adam dingangi Hawa masingkạ i rẹ̌dua tawe wotonge kumaěng buang kalu ene. Su tempong kimaěng buang kalu ene, i Adam dingangi Hawa němile tawe timuhụ dingangu tawe měngẹ̌ngarěga si Yehuwa. Ini kai dosa gěguwạ dingangu tawe kaampungang!

12. Kawe nụe apa nikoạ i Adam dingangi Hawa nakatědụ naung i Yehuwa?

12 Apa nikoạ i Adam dingangi Hawa sěbạe nakatědụ naung i Yehuwa dingangu ini něnodẹ  i rẹ̌dua tawe měngẹ̌ngarěga si Sie. Kerea pěndangu mạeng anạ seng nihiking pakapia, su tempong naguwạ limawang si kau? Tantu natědụ naungu.

I Adam asal᷊e bọu ěntana kụ i sie saụ nakoạ ěntana

13. Apa mangal᷊ene bawerang Yehuwa ”mẹ̌sul᷊e su ěntana e kạpia”?

13 Su tempong i Adam dingangi Hawa tawe timuhụ, i rẹ̌dua kinailangengu pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. Yehuwa naul᷊ị si Adam, ”I kau nikoạ bọu ěntana, kụ sarung lai mẹ̌sul᷊e su ěntana e kạpia.” (Basa Pěndariadi 3:19.) Ini mangal᷊ene i Adam makoạ ěntana kere asal᷊e. (Pěndariadi 2:7) Su tempong i Adam nẹ̌dosa i sie nate kụ seng tawe dịe.

14. Kawe nụe i kitẹ mate?

 14 Manga i Adam dingangi Hawa timuhụ su Mawu, i sire bědang biahẹ̌ sarang orasẹ̌ ini. Katewe ual᷊ingu tawe timuhụ, i sire nẹ̌dosa kụ samurine i sire nate. Dosa ene mẹ̌sul᷊ungu sakị makạpate narěkẹ si kitẹ bọu i Adam dingangi Hawa. I kitẹ nalahirẹ̌ su ral᷊ungu rosa, hakị u ene i kitẹ mate. (Roma 5:12) Katewe, ini bal᷊inẹbe kapulung Mawu gunang taumata. Mawu madiri taumata mate, dingangu Alkitapẹ̌ naul᷊ị papate ene kai ”dokạ arau sědụ”.​—1 Korintus 15:26.

TĚNTIRONG ALKITAPẸ̌ MAKATUL᷊UNG SI KITẸ

15. Kerea těntirong Alkitapẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ tawe tumol᷊e těntiro nẹ̌sal᷊a?

15 Těntirong Alkitapẹ̌ soal u taumata nate makatul᷊ung si kitẹ tawe tumol᷊e těntiro nẹ̌sal᷊a. Alkitapẹ̌ naul᷊ị taumata nate tawe makapěndang matědụ arau masusah naung. I kitẹ tawe makapẹ̌bawěke dingangi sire. I kitẹ lai tawe makapẹ̌tul᷊ung si sire, kụ i sire tawe makatul᷊ung si kitẹ. I sire lai tawe měnilakạ, hakị u ene i kitẹ tawe harusẹ̌ matakụ si sire. Katewe, lawọ agama naul᷊ị taumata nate ene bědang měbẹ̌biahẹ̌ su tampạ bal᷊inẹ, kụ i kitẹ botonge mẹ̌tul᷊ung si sire mạeng i kitẹ měgělị doitẹ̌ su těmbonangu agama. Ual᷊ingu i kitẹ seng masingkạ těntiro nihino, i kitẹ tawe gampang kakontiang.

16. Konti apa tẹ̌těntirongu lawọ agama?

16 Setang něpakẹ agama palsu gunang mẹ̌konti si kitẹ tadeạu mẹ̌tiněna taumata nate bědang biahẹ̌. Contone, piạ agama naul᷊ị su tempong taumata nate, piạ bageang bọu wadange tatapẹ̌ měbẹ̌biahẹ̌ su tampạ bal᷊inẹ. Apa agamanu něněntiro kerene, arau těntirone soal u taumata nate nẹ̌tatahino dingangu Alkitapẹ̌? Setang nẹ̌konti su taumata l᷊awọ tadeạu i sire marau bọu Yehuwa.

17. Kawe nụe těntiro měnutung taumata su naraka ene něhinakang si Yehuwa?

 17 Lawọ agama mělẹ̌lahẹ těntiro nẹ̌sal᷊a. Contone, piạ u naul᷊ị taumata kakanoạe dal᷊akị sarung tutungang sarang karěngụe su naraka. Těntiro ene mělẹ̌hinakang si Yehuwa, sěmbal᷊iau Yehuwa tawe  měkẹ̌koạ kerene! (Basa 1 Yohanes 4:8.) Kerea pěndangu mạeng piạ taumata něnutung limang anạe mạeng anạ ene někoạ barang nẹ̌sal᷊a? Tantu i kau mẹ̌pikirẹ̌ tau ene matingkaị. Kerene lai kapulung Setang, i sie mapulu i kitẹ mẹ̌pikirẹ̌ Yehuwa matingkaị.

18. Kawe nụe i kitẹ tawe harusẹ̌ matakụ su taumata nate?

18 Piạ agama naul᷊ị mạeng taumata nate, i sire sarung makoạ himukudẹ̌. Agama kerene naul᷊ị i kitẹ harusẹ̌ měngadatẹ̌ dingangu matakụ su manga himukudẹ̌ ene, ual᷊ingu i sire botonge makoạ hapị matoghasẹ̌ arau sědụ matingkaị. Lawọ taumata mangimang konti ene. Ual᷊ingu matakụ, i sire měnẹ̌němbah taumata nate bal᷊inẹ Yehuwa. Katewe, ual᷊ingu seng něngěndung taumata nate tawe makapěkoạ apa-apa, i kitẹ tawe harusẹ̌ matakụ si sire. Yehuwa něndiadi taumata, kụ kětạeng si Sie i kitẹ botonge maněmbah.​—Pělal᷊ahẹ 4:11.

19. Apa gunane makasingkạ těntiro nihino soal u taumata nate?

19 Su tempong i kitẹ nakasingkạ těntiro nihino soal u taumata nate, i kitẹ tawe kakontiangu těntiro nẹ̌sal᷊a. Ini lai makatul᷊ung si kitẹ makahěngang dianding Yehuwa soal u pěbawiahẹ̌ su ěllo mahi.

20. Apa ěndungang i kitẹ su pasalẹ̌ 7?

20 Su tempong tamai, i Ayub nẹ̌kiwal᷊o, ”U kamagengu taumata e mate, botonge i sie mẹ̌biahẹ̌ kapia?” (Ayub 14:14) Apa taumata nate botonge saụ měbiahẹ̌? Sasimbahu Mawu su Alkitapẹ̌ makal᷊uasẹ̌ naung i kitẹ. Ini sarung lahẹkang su pasalẹ̌ 7.

^ par. 5 Lawọ taumata mangimang taumata nate piạ himukude. Tadeạu makasingkạ mal᷊awọ, pěmanda Catatan 17 dingangu 18.