Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Alkitapẹ̌ Něněntiro Apa si Kitẹ?

 PASALẸ̌ LIMA

Tatěbusẹ̌​—⁠Gaghělị Kapaelange Bọu Mawu

Tatěbusẹ̌​—⁠Gaghělị Kapaelange Bọu Mawu

1, 2. (a) Gaghělị kere apa maarěga si kau? (b) Kawe nụe tatěbusẹ̌ ene gaghělị kapaelange bọu Mawu?

APA gaghělị kapaelange bọu nitarimạu? Gaghělị tawe harusẹ̌ mal᷊ěghadẹ̌. Gaghělị ene maarěga mạeng makal᷊uasẹ̌ dingangu ene kahěngang-hěngang dẹ̌deạkengu.

2 Bọu kěbị gaghělị u Mawu si kitẹ, piạ sěmbaụ gaghělị nẹ̌tatahino su kebutuhan i kitẹ. Ene kai gaghělị kapaělange bọu Mawu su taumata. Su pasalẹ̌ ini, i kitẹ měngěndung Yehuwa něndolohẹ̌ Ahuse, Yesus Kristus, tadeạu i kitẹ měbiahẹ̌ sarang karěngụe. (Basa Matius 20:28.) Yehuwa něndolohẹ̌ si Yesus sarang dunia makoạ tatěbusẹ̌, ene něnodẹ Yehuwa kahěngang-hěngang makěndagẹ̌ si kitẹ.

KAI APA TATĚBUSẸ̌ ENE?

3. Kawe nụe taumata mate?

3 Tatěbusẹ̌ kai cara Yehuwa měliwirẹ̌ taumata bọu rosa dingangu papate. (Efesus 1:7) Tadeạu makahěngang kawe nụe harusẹ̌ piạ tatěbusẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ masingkạ apa nariadi su taman Eden hiwune su taunge tamai. I Adam dingangi Hawa nate ual᷊ingu nẹ̌dosa. I kitẹ mate ual᷊ingu i kitẹ kai hiteng i Adam dingangi Hawa.​—Pěmanda Catatan 9.

4. I sai i Adam, kerea pěbawiahe?

4 Su tempong něndiadi taumata humotong, i Adam,  Yehuwa něgělị si sie pěbawiahẹ̌ masukụ. Ini gaghělị maarěga bọu Mawu. Tiněnang i Adam nasukụ dingangu i sie lai tawe masakị, maghurang, arau mate. Ual᷊ingu Yehuwa něndiadi si Adam, Yehuwa nakoạ i Amange. (Lukas 3:38) Yehuwa hanesẹ̌ měbẹ̌bisara dingange. Mawu nělahẹ apa dẹ̌dorongang’E bọu i Adam dingangu něgělị hal᷊ẹ̌ makal᷊uasẹ̌ naunge.​—Pěndariadi 1:28-30; 2:16, 17.

5. Apa mangal᷊ene bawerang Alkitapẹ̌ Yehuwa něndiadi si Adam ”kere watangeng’E”?

5 Yehuwa něndiadi si Adam ”kere watangeng’E”. (Pěndariadi 1:27) Ini mangal᷊ene i Adam botonge měnodẹ sipati Yehuwa, kere kakěndagẹ̌, pelesa, maadilẹ̌, dingangu kawasa. I Adam bal᷊inẹbe robotẹ̌. Yehuwa něgělị si Adam hakẹ̌ gunang měmile, měkoạ barang nihino arau nẹ̌sal᷊a. Mạeng i Adam matuhụ su Mawu, i sie botonge měbiahẹ̌ sarang karěngụe su Firdaus.

6. Su tempong i Adam tawe timuhụ su Mawu, i sie kinailangengu apa? Apa tětal᷊e si kitẹ?

6 Su tempong i Adam tawe timuhụ su Mawu kụ nihukungu papate, i sie kinailangengu pẹ̌dal᷊ahapịe dingangu Mawu, pěbawiahẹ̌ nasukụ, dingangu wal᷊ene su Firdaus. (Pěndariadi 3:17-19) I Adam dingangi Hawa němile tawe timuhụ su Mawu, hakị u ene seng tawẹ apa pělaharapẹ̌ si rẹ̌dua. Ual᷊ingu apa nikoạ i Adam ”dosa simuẹ̌ su ral᷊ungu dunia, . . . kụ bọu rosa ene siměpụe papate. Něnggạe, papate timẹ̌pasẹ̌ su patikụ taumata, batụu kěbị taumata seng nanawo su ral᷊ungu rosa”. (Roma 5:12) Su tempong nẹ̌dosa, i Adam dingangi kitẹ ”niwal᷊ụ” nakoạ ělangu rosa dingangu papate. (Roma 7:14) Apa bědang piạ pělaharapẹ̌ gunang i kitẹ? Piạ.

7, 8. Kai apa tatěbusẹ̌ ene?

 7 Kai apa tatěbusẹ̌ ene? Humotong, tatěbusẹ̌ kai arěga ipěmaehẹ̌ tadeạu taumata maliwirẹ̌, arau měmaehẹ̌ barang kạgaghadẹ. Karuane, tatěbusẹ̌ kai arěga gunang měmaehẹ̌ barang seng nirusa.

8 Tawẹ apa taumata makaghanti apa seng nipakailang i Adam. Katewe, Yehuwa něnadia dal᷊eng gunang měliwirẹ̌ si kitẹ bọu rosa dingangu papate. Mahịe i kitẹ měngěndung kerea carane Yehuwa měněbusẹ̌ taumata dingangu apa gunane tatěbusẹ̌ ene si kitẹ.

CARANE YEHUWA NĚNADIA TATĚBUSẸ̌

9. Dingangu apa tatěbusẹ̌ harusẹ̌ baehang?

9 Tawẹ apa taumata makaghanti pěbawiahẹ̌ nasukụ seng nipakailang i Adam. Kawe kerene? Ual᷊ingu kěbị taumata tawe nasukụ. (Mazmurẹ̌ 49:8, 9) Tatěbusẹ̌ harusẹ̌ baehang dingangu pěbawiahu taumata nasukụ. Alkitapẹ̌ naul᷊ị Yesus Kristus ”něnarakangu watangenge tadeạu mapakal᷊iwir’u patikụ taumata”. (1 Timotius 2:6) Pěbawiahẹ̌ nasukụ nisarakang i Yesus mẹ̌sul᷊ung dingangu pěbawiahẹ̌ nipakailang i Adam.

10. Kerea Yehuwa něnadia tatěbusẹ̌?

10 Kerea Yehuwa něnadia tatěbusẹ̌? Yehuwa něndolohẹ̌ Ahuse ikẹ̌kěndagẹ̌ sarang dunia. Ahuse ini, i Yesus, kahumotongange niriading i Yehuwa. (1 Yohanes 4:9, 10) Yesus mapulu měněntang i Amange dingangu tampạ pẹ̌tatanakenge su sorga. (Filipi 2:7) Pěbawiahi Yesus nial᷊ing i Yehuwa bọu sorga sarang dunia, kụ i Yesus nalahirẹ̌ nakoạ taumata masukụ, tawẹ dosane.​—Lukas 1:35.

Yehuwa něgělị Ahuse ikẹ̌kěndagẹ̌ makoạ tatěbusẹ̌ gunang i kitẹ

11. Kerea sěngkatau botonge makoạ tatěbusẹ̌ gunang lawọ taumata?

11 I Adam, kinailangengu pěbawiahẹ̌ masukụ su tempong  tawe timuhụ si Yehuwa. Apa piạ u makasal᷊amatẹ̌ hiteng i Adam bọu papate? Piạ. (Basa Roma 5:19.) Yesus tawẹ dosane, kụ i sie něgělị pěbawiahe masukụ gunang makoạ tatěbusẹ̌. (1 Korintus 15:45) Pěbawiahe masukụ ene botonge makasal᷊amatẹ̌ kěbị hiteng i Adam.​—1 Korintus 15:21, 22.

12. Kawe nụe i Yesus harusẹ̌ makapěndang lawọ sigěsạ?

12 Alkitapẹ̌ nẹ̌běke apa nariadi si Yesus su tempong i sie maraning mate. I Yesus sěbạe nirarihang, nipaku su kalu, dingangu nakapěndang matědụ-tědụ sarang nate. (Yohanes 19:1, 16-18, 30) Kawe nụe i Yesus harusẹ̌ makapěndang kal᷊awọu sigěsạ ini? Ual᷊ingu Setang naul᷊ị tawẹ apa taumata tatapẹ̌ masatia su Mawu, su tempong tumatěngo lawọ sigěsạ. Yesus něnodẹ taumata masukụ botonge tatapẹ̌ masatia su Mawu maning makahombang lawọ kasasigěsạ. Yehuwa  tantu mal᷊uasẹ̌ nakasilo si Yesus tatapẹ̌ masatia!​—Baweran Salomo 27:11; pěmanda Catatan 15.

13. Kerea tatěbusẹ̌ niwaehẹ̌?

13 Kerea tatěbusẹ̌ niwaehẹ̌? Yesus něgělị pěbawiahe si Amange gunang makoạ tatěbusẹ̌. Tanggalẹ̌ 14 Nisan 33 Masehi, tumuhụ kalender tau Yahudi, i Yesus nipateng manga sědụe. (Ibrani 10:10) Katělu ěllone bọu ene, Yehuwa saụ napakawiahi Yesus, bal᷊inẹ nakoạ taumata, katewe nakoạ kere malaekatẹ̌. Bọu ene, Yesus nẹ̌bal᷊ị sarang sorga gunang měnarakang tatěbusẹ̌ ene si Amange, Yehuwa. (Ibrani 9:24) Su tempong tatěbusẹ̌ niwaehẹ̌, i kitẹ nakaěbạ pělaharapẹ̌ maliwirẹ̌ bọu rosa dingangu papate.​—Basa Roma 3:23, 24.

 GUNANE TATĚBUSẸ̌ SI KAU

14, 15. Apa harusẹ̌ koateng tadeạu ampungang?

14 I kitẹ seng nakapěndang gunane tatěbusẹ̌. Mahịe kitẹ měmanda apa gunane tatěbusẹ̌ orasẹ̌ ini dingangu su ěllo mahi.

15 Dosang kitẹ sarung ampungang. Tawe gampang měkoạ barang nihino sabang tempo. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ mẹ̌bera dingangu měkẹ̌koạ barang nẹ̌sal᷊a. (Kolose 1:13, 14) Kerea carane tadeạu i kitẹ ampungang? I kitẹ harusẹ̌ kahěngang-hěngang mẹ̌sasěsilẹ̌ su pẹ̌sasal᷊a seng nikoạ, kụ dingangu kasasanạ u naung mẹ̌dorong ampung si Yehuwa. Bọu ene i kitẹ botonge mangimang dosang i kitẹ seng niampungang.​—1 Yohanes 1:8, 9.

16. Apa harusẹ̌ koateng tadeạu i kitẹ piạ hati nurani wurěsi?

16 Hati nurani burěsi su těngong Mawu. Su tempong hati nurani naul᷊ị i kitẹ nẹ̌sal᷊a, i kitẹ makapěndang seng tawẹ apa pělaharapẹ̌ dingangu seng tawẹ gunane. Katewe abe kasusah naung. Mạeng i kitẹ mẹ̌dorong ampung si Yehuwa, i Sie sarung dumaringihẹ̌ dingangu měgělị ampung si kitẹ. (Ibrani 9:13, 14) Yehuwa mapulu i kitẹ mẹ̌běke si Sie kěbị kurang dingangu kasasigěsạ i kitẹ. (Ibrani 4:14-16) Samurine, i kitẹ sarung mẹ̌dame dingangu Mawu.

17. Al᷊amatẹ̌ apa sarung kaěbạkeng ual᷊ingu i Yesus seng nate gunang i kitẹ?

17 I kitẹ piạ pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ sarang karěngụe. ”Batụu papate e kai wawaehẹ̌ dosa; arawe pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌ dingangkewen Kristus Yesus [Tuang] kitẹ e kai laonggọ kụ nionggọ u Mawu Ruata wawaehe.” (Roma 6:23) Ual᷊ingu i Yesus seng nate gunang i kitẹ, i kitẹ botonge turusẹ̌ masehatẹ̌ dingangu měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. (Pělal᷊ahẹ 21:3, 4) Katewe, kerea tadeạu i kitẹ makatarimạ al᷊amatẹ̌ ini?

 KEREA TADEẠU MAKAĚBẠ GUNANE BỌU TATĚBUSẸ̌?

18. Kerea i kitẹ masingkạ Yehuwa makěndagẹ̌ si kitẹ?

18 Kerea pěndangu mạeng nakaěbạ gaghělị makal᷊uasẹ̌ naung? Tantu i kau mal᷊uasẹ̌. Tatěbusẹ̌ ene kai gaghělị kapaelange bọu Yehuwa si kitẹ. Tantu i kitẹ mapulu mẹ̌tarimakasẹ si Sie. Yohanes 3:16 naul᷊ị, ”Ual᷊ingu Mawu Ruata kerenẹeng kakěndage su ral᷊ohon dunia e, hakị u i Sie něnarakangu Ahus’E mang sěmbaụ.” Ual᷊ingu i Yehuwa makěndagẹ̌ si kitẹ, i Sie něgělị Ahuse ikẹ̌kěndagẹ̌. I Yesus lai makěndagẹ̌ si kitẹ, hakị u i sie mapulu mate gunang i kitẹ. (Yohanes 15:13) Tatěbusẹ̌ ene něnodẹ i Yehuwa dingangi Yesus makěndagẹ̌ si kau.​—Galatia 2:20.

Mạeng turusẹ̌ měngěndung soal i Yehuwa, kakěndagi kitẹ si Sie kakạtoghase kụ i kitẹ botonge makoạ hapị’E

19, 20. (a) Kerea carane tadeạu makoạ hapị i Yehuwa? (b) Apa koatengu gunang měnodẹ i kau mangimang su tatěbusẹ̌ i Yesus?

19 Su tempong nakasingkạ kakěndagu Mawu, kerea tadeạu i kau makoạ hapị’E? Tawe gampang kuměndagẹ̌ taumata mạeng i kitẹ běga si sie. Yohanes 17:3 naul᷊ị i kitẹ botonge makasingkạ si Yehuwa. Mạeng i kau turusẹ̌ měkoạ ene, kakěndagu si Yehuwa kakạtoghase, kụ i kau mapulu makal᷊uasẹ̌ naung’E dingangu makoạ hapị’E. Hakị u ene turusẹ̌ pěngěndung soal i Yehuwa bọu Alkitapẹ̌.​—1 Yohanes 5:3.

20 Todẹko pangangimang su tatěbusẹ̌ i Yesus. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”I saing kụ mangimang su Ahusẹ̌ ene sarung makahombang pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌.” (Yohanes 3:36) Apa mangal᷊ene mangimang? Ini mangal᷊ene měkoạ kěbị parentang Yesus. (Yohanes 13:15) Mangimang ene bal᷊inẹbe kětạeng su mohong, katewe harusẹ̌ ikasilo bọu kakanoạ. Kere niwohẹ su Yakobus 2:26, ”Pangangimang tawẹ kakanoạ e ute kai pangangimang nate.”

21, 22. (a) Kawe i kitẹ harusẹ̌ duměnta su Pẹ̌tatahěndungang papateng Yesus sabang taung? (b) Apa lahẹkang su Pasalẹ̌ 6 dingangu 7?

 21 Duměnta su Pẹ̌tatahěndungang papateng i Yesus. Su hěbing maraning papatene, Yesus něngoro manga murite mẹ̌tahěndung ěllong papatene. Ini kẹ̌koateng sabang taung, kụ nisěbạ Pẹ̌tatahěndungang papateng Yesus. (Matius 26:26-28) Yesus mapulu i kitẹ mẹ̌tahěndung i sie seng něgělị pěbawiahe gunang makoạ tatěbusẹ̌. I sie naul᷊ị, ”Koạko ini e tatahěndung si Siạ.” (Basa Lukas 22:19.) Duměnta su Pẹ̌tatahěndungang papateng i Yesus ene něnodẹ i kitẹ mẹ̌tahěndung tatěbusẹ̌ dingangu kakěndagi Yehuwa dingangi Yesus si kitẹ.​—Pěmanda Catatan 16.

22 Tatěbusẹ̌ ene kai gaghělị kapaelange si kitẹ. (2 Korintus 9:14, 15) Tatěbusẹ̌ lai piạ gunane su taumata nate. Ini sarung lahẹkang su Pasalẹ̌ 6 dingangu 7 bọu bukẹ̌ ini.