Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Alkitapẹ̌ Něněntiro Apa si Kitẹ?

 PASALẸ̌ DARUA

Alkitapẹ̌ Kai Bukẹ̌ bọu Mawu

Alkitapẹ̌ Kai Bukẹ̌ bọu Mawu

1, 2. Kawe nụe Alkitapẹ̌ kai hadiah mapae-paelẹ̌?

KEREA pěndangu su tempong nakaěbạ gaghělị bọu hapị? Tantu i kau mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu piạ u měpẹ̌padul᷊i, kụ i kau mapulu masingkạ apa lohone. I kau tantu mẹ̌tarimakasẹ si sie.

2 Alkitapẹ̌ kai bukẹ̌ bọu Mawu. Su ral᷊unge piạ informasi tawe kaěbakeng su bukẹ̌ bal᷊inẹ. Contone, Alkitapẹ̌ nẹ̌běke Mawu někoạ langị, dunia, lai esẹ dingangu wawine humotong. Su Alkitapẹ̌ lai piạ sasasa makatul᷊ung si kitẹ su tempong tumatěngo sigěsạ u pěbawiahẹ̌. Alkitapẹ̌ lai něněntiro kerea Mawu sarung měkoạ dunia ini makoạ tampạ mapaelẹ̌. Hakị u ene, Alkitapẹ̌ kai hadiah mapae-paelẹ̌!

3. Su tempong měngěndung Alkitapẹ̌, i kau sarung makasingkạ apa?

3 Su tempong měngěndung Alkitapẹ̌, i kau sarung makasingkạ Mawu mapulu i kau makoạ hapị’E. Kakạl᷊awọe měngěndung kerea Mawu, pẹ̌dal᷊ahapịu ringang’E kakạtoghase.

4. Kawe nụe tawẹ apa bukẹ̌ bal᷊inẹ kere Alkitapẹ̌?

4 Alkitapẹ̌ seng nial᷊ing sarang bawera wal᷊inẹ ěndịu 2.600 bawera, kụ jutane Alkitapẹ̌ seng nicetak. Nal᷊iu bọu 90 persen taumata su patikụ dunia botonge mẹ̌basa Alkitapẹ̌ su werang i sire hala. Su ral᷊ungu sěngkamisa nal᷊iu bọu satu juta taumata nakaěbạ Alkitapẹ̌! Hakị u ene, tawẹ apa bukẹ̌ bal᷊inẹ kere Alkitapẹ̌.

5. Kawe nụe i kitẹ botonge mangimang Alkitapẹ̌ ene kai ”nipal᷊ohoěngben Duata”?

 5 Alkitapẹ̌ ene kai ”nipal᷊ohoěngben Duata”. (Basa 2 Timotius 3:16.) Ěndịu pirang katau mẹ̌tiněna, ’Alkitapẹ̌ niwohẹ u taumata, katewe kawe nụe asal᷊e bọu Mawu?’ Alkitapẹ̌ simimbahẹ̌, ”I sire ene kawe wẹ̌bal᷊ẹ̌bekangu [arau lẹ̌ahakengu] Rohkẹ̌ u Ruata e sěmatang, piạ i sie měhabaru hengetangu Mawu Ruata e.” (2 Petrus 1:21) Mẹ̌sul᷊ung  sěngkatau bosẹ̌ něngoro sekretaris pěmohẹ suratẹ̌. Tiněnang i sai niwohẹ su suratẹ̌ ene? Tantu tiněnang bosẹ̌, bal᷊inẹ tiněnang sekretaris ene. Kerene lai Alkitapẹ̌ lohone kai tiněnang Mawu maning niwohẹ u taumata. Mawu něngahạ si sire gunang pěmohẹ tiněna-Ne. Alkitapẹ̌ kai kahěngang-hěngang ”hengetangu Ruata”.​—1 Tesalonika 2:13; pěmanda Catatan 2.

Kitab Suci Terjemahan Dunia Baru piạ su ral᷊ungu lawọ bawera

 LOHONG ALKITAPẸ̌ ENE KAHĚNGANG

6, 7. Kawe nụe i kitẹ botonge maul᷊ị lohong Alkitapẹ̌ ene nẹ̌tatahino?

6 Alkitapẹ̌ niwohẹ karěngụe 1.600 su taunge. I sire apang němohẹ Alkitapẹ̌ něbiahẹ̌ su tempo nẹ̌tatěntang. Sěnggạ nasikol᷊ah marangẹ, sěnggạ e wue tala. Contone, piạ dokter, tahawaelẹ̌, tahawaẹ, měngangahạ domba, nabi, hakim, dingangu datu. Maning měmamohẹ e nẹ̌tatěntang, lohong bukẹ̌ sěmbaụ nẹ̌tatahino arau nasěmpụ dingangu lohong bukẹ̌ bal᷊inẹ su Alkitapẹ̌. *

7 Bukẹ̌ humotong su Alkitapẹ̌ nẹ̌běke kerea kasasusah něnětạ nariadi, bọu ene bukẹ̌ pěngěnsuenge nẹ̌běke kerea Mawu sarung mapakailang kasasusah, kụ měkoạ dunia ini firdaus. Su Alkitapẹ̌ niwohẹ běkeng pěbawiahu taumata dongkeng hiwune su taunge tamai, ene něnodẹ kerea kapulung Mawu mang mariadi.

8. Gělịko contoh apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u ilmu pengetahuan ene kahěngang.

8 Alkitapẹ̌ ene bal᷊inẹ bukẹ̌ u ilmu pengetahuan, arau bukẹ̌ u sikol᷊ah. Katewe, mạeng mẹ̌bisara ilmu pengetahuan, apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ mang kahěngang. Ene nakoạ tatiala Alkitapẹ̌ asal᷊e kai bọu Mawu. Contone, bukẹ̌ Manga Imang nělahẹ parentang Yehuwa su tau Israel soal u kerea tadeạu sakị tawe mẹ̌darěkẹ. Bukẹ̌ ini seng niwohẹ kal᷊imona, bọu ene kakạrěngụe buhudeng taumata nakasingkạ piạ bakteri arau virus makakoạ saki mědẹ̌darěkẹ. Alkitapẹ̌ lai naul᷊ị dunia ini tawe nighantong su apa-apa. (Ayub 26:7) Bọu ene, su tempong taumata mangimang bentukẹ̌ u dunia  bal᷊inẹ mal᷊imbolong, Alkitapẹ̌ naul᷊ị dunia ini kai mal᷊imbolong.​—Yesaya 40:22.

9. Měmamohẹ Alkitapẹ̌ jujurẹ̌, ini něnodẹ apa?

9 Su tempong Alkitapẹ̌ nẹ̌běkeng sejarah, ene lai kahěngang. Katewe lawọ bukẹ̌ sejarah tawe němohẹ běke kahěngang, ual᷊ingu měmamohẹ e tawẹ jujure. Contone, i sire tawe měmohẹ kawawatạ i sire su pẹ̌seketang. Katewe, měmamohẹ Alkitapẹ̌ jujurẹ̌, i sire nẹ̌běkẹ kawawatạ u tau Israel. I sire lai němohẹ pẹ̌sasal᷊ang i sire. Contone su bukẹ̌ Pẹ̌tatiạ, nabi Musa němohẹ pẹ̌sasal᷊a nikoạ e, dingangu hukumang nighělị u Mawu si sie. (Pẹ̌tatiạ 20:2-12) Měmamohẹ Alkitapẹ̌ jujurẹ̌, ini něnodẹ Alkitapẹ̌ asal᷊e bọu Mawu. Ini mangal᷊ene i kitẹ botonge mangimang bawerang Alkitapẹ̌.

BUKẸ̌ LOHONE SASASA BỌU MAWU

10. Kawe nụe sasasang Alkitapẹ̌ lawọ gunane si kitẹ orasẹ̌ ini?

10 Alkitapẹ̌ ene kai ’nipal᷊ohoěngbeng Duata ringangu piạbe pul᷊ise ipaněntirong katěngadẹ̌, baugu ipěnasa, ringangu ipaněngkul᷊ẹ̌ apang nẹ̌sal᷊a ringangu ipěmihing taumata’. (2 Timotius 3:16) Sasasang Alkitapẹ̌ lawọ gunane si kitẹ orasẹ̌ ini. Yehuwa něndiadi si kitẹ, hakị u ene i Sie masingkạ apa tẹ̌tiněnang dingangu nikapěndangeng i kitẹ. Yehuwa masingkạ apa kapaelange gunang i kitẹ, kụ i Sie mapulu biahi kitẹ mal᷊uasẹ̌. I Sie naul᷊ị apa wotonge dingangu tawe wotonge koateng i kitẹ.

11, 12. (a) Apa sasasang Yesus kạbawohẹ su Matius pasalẹ̌ 5 sarang 7? (b) Těntiro apa lai botonge kaěndungang su ral᷊ungu Alkitapẹ̌?

11 Su bukẹ̌ Matius pasalẹ̌ 5 sarang 7, piạ sasasa mapaelẹ̌ bọu i Yesus, něněntiro kerea tadeạu pěbawiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌, mararame dingangu tau wal᷊inẹ, carane mẹ̌doa, dingangu kerea měbiahẹ̌ sederhana arau tawe měnahusu arětạ. Maning niwohẹ 2.000 taung tamai, ene bědang lawọ gunane si kitẹ orasẹ̌ ini.

12 Su Alkitapẹ̌, Yehuwa lai něgělị lawọ prinsip tadeạu sěntahanakeng mararame, makoạ taumata marading měhal᷊ẹ̌, dingangu tawe mẹ̌sasitori. Prinsip Alkitapẹ̌ mang makatul᷊ung si kitẹ tawe soale su apa i kitẹ mětẹ̌tanạ arau apa sigěsạ tẹ̌tatěngong i kitẹ.​—Basa Yesaya 48:17; pěmanda Catatan 3.

I KAU BOTONGE MANGIMANG TĚBAL᷊Ẹ̌ SU ALKITAPẸ̌

Nabi Yesaya naul᷊ị soang Babelẹ̌ sarung ipakawatạ

13. Apa niul᷊ị i Yesaya soal u soang Babelẹ̌?

13 Lawọ těbal᷊ẹ̌ su Alkitapẹ̌ seng nariadi. Contone, Yesaya naul᷊ị soang Babelẹ̌ sarung ipakawinasa. (Yesaya 13:19) I sie nẹ̌běke kerea soa ene sarung manawo. Tukadu soa ene kai gěguwạ kụ soa ene lai nilikụtangu sal᷊ụ. Katewe Yesaya naul᷊ị sal᷊ụ sarung lěsang dingangu tukade sarung iwala kạbawuka. Tentara měngal᷊ạ soa ene tawe harusẹ̌ mẹ̌sekẹ. Yesaya lai naul᷊ị sěngkatau esẹ arenge Kores sarung měmatạ soang Babelẹ̌.​—Basa Yesaya 44:27–45:2; pěmanda Catatan 4.

14, 15. Kerea těbal᷊ẹ̌ i Yesaya nariadi?

14 Dua hasụ su taunge bọu těbal᷊ẹ̌ ini niwohẹ, piạ lawọ tentara seng sadia měmatạ Babelẹ̌. I sai těmbonangu manga tentara ene? I sie kai Kores, datung Persia. Kěbị nariadi nẹ̌tatahino dingangu apa seng nitěbal᷊ẹ̌.

15 Su hěbi ene, tau Babelẹ̌ někoạ acara. I sire mẹ̌pěndang i sire aman ual᷊ingu nilikutangu sal᷊ụ dingangu těndạ matoghasẹ̌. Su likudu soang  Babelẹ̌, i Kores dingangu manga tentarane někoạ dal᷊eng bal᷊inẹ gunang akẹ kụ sal᷊ụ ene nal᷊ěsa, hakị u ene manga tentara botonge makal᷊iu. Katewe, kerea carane i sire lumiu bọu těndạ u soa ene? Kere seng nitěbal᷊ẹ̌, manga tukadu soa ene niwala kạbawuka, hakị u ene tentara botonge měmatạ soa ene kụ tawe harusẹ̌ mẹ̌sekẹ.

16. (a) Apa lai sarung mariadi su soang Babelẹ̌ kere seng nitěbal᷊i Yesaya? (b) Kerea i kitẹ masingkạ těbal᷊i Yesaya kahěngang-hěngang nariadi?

 16 Yesaya naul᷊ị soang Babelẹ̌ seng tawe kapẹ̌tanakeng. I sie němohẹ, ”Tawẹu lai sarang sěngkatau delaing makapẹ̌tanạ sene.” (Yesaya 13:20) Apa těbal᷊ẹ̌ ene kahěngang-hěngang nariadi? Ěnạ u soang Babelẹ̌ botonge kasilong maraning 80 kilo meter daune su sěmběkang timuhẹ̌ soang Bagdad, Irak. Sarang orasẹ̌ ini, su ěnạ u soa ene kětạeng piạ ěndụu watu, kụ tawẹ apa taumata nětanạ sene. Yehuwa naul᷊ị, ”Babelẹ̌ e sarung Takụ sapuang pakawurěsi.”​—Yesaya 14:22, 23. *

Ěnạu soang Babelẹ̌

17. Kawe nụe i kitẹ botonge mangimang kěbị dianding Mawu mang mariadi?

17 Kěbị těbal᷊ẹ̌ su Alkitapẹ̌ seng nariadi. Ene něnodẹ apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u tempo mahi botonge kapěngimangeng. Dianding  Yehuwa gunang měmal᷊ui dunia ini makoạ firdaus ene mang mariadi. (Basa Pẹ̌tatiạ 23:19.) I kitẹ piạ pělaharapẹ̌ ’sarung makatarimạu pěbawiahẹ̌ tutune  ringangu kěkalẹ̌. Duata e seng napẹ̌kědong pěbawiahẹ̌ ene apawe wěga mẹ̌konti’.​—Titus 1:2. *

ALKITAPẸ̌ BOTONGE MĚMAL᷊UI PĚBAWIAHU

18. Apa niul᷊ị i Rasul Paulus soal u ”hengetangu Mawu”?

18 I kitẹ seng něngěndung tawẹ apa bukẹ̌ bal᷊inẹ mẹ̌sul᷊ungu Alkitapẹ̌. Kěbị lohone nẹ̌tatahino. Apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u ilmu pengetahuan dingangu sejarah kěbị kahěngang. Alkitapẹ̌ lai něgělị sasasa mapaelẹ̌ kụ su ral᷊unge piạ lawọ těbal᷊ẹ̌ seng nariadi. Katewe bal᷊inẹ kětạeng ene. Rasul Paulus němohẹ, ”Hengetangu Mawu Ruata e kai hengetang biahẹ̌ dingangu matoghasẹ̌.” Apa mangal᷊ene bawera ene?​—Basa Ibrani 4:12.

19, 20. (a) Kerea Alkitapẹ̌ makatul᷊ung měmarikěsa tiněna dingangu pěndangu? (b) Kerea i kau mẹ̌tarimakasẹ ual᷊ingu nakaěbạ Alkitapẹ̌?

19 Alkitapẹ̌ botonge měmal᷊ui pěbawiahu, botonge měmarikěsa tiněna dingangu pěndangu. Contone, ěndịu i kitẹ mẹ̌pikirẹ̌ i kitẹ makěndagẹ̌ su Mawu. Katewe, gunang měnodẹ kakěndagẹ̌ si Sie, i kitẹ harusẹ̌ měkoạ apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌.

20 Alkitapẹ̌ kai kahěngang-hěngang bukẹ̌ bọu Mawu. I Sie mal᷊uasẹ̌ mạeng i kitẹ mẹ̌basa dingangu měngěndung Alkitapẹ̌. Pẹ̌tarimakasẹ e ual᷊ingu gaghělị ene, kụ turusẹ̌ e pěngěndung ene. I kau sarung makasingkạ kapulung Mawu gunang taumata. Kěbị ini sarung lahẹkang su pasalẹ̌ 3.

^ par. 6 Pirang katau maul᷊ị lohong Alkitapẹ̌ ene tawe nẹ̌tatahino, katewe i sire nẹ̌sal᷊a. Pěmanda su bukẹ̌ AlkitabFirman dari Allah atau dari Manusia? pasalẹ̌ 7, nikoạ u Sahiding Yehuwa.

^ par. 16 Mạeng i kau mapulu masingkạ těbal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ su ral᷊ungu Alkitapẹ̌, pěmandạe su brosur Buku bagi Semua Orang halaman 27-29, nikoạ u Sahiding Yehuwa.

^ par. 17 Kawawinasang Babelẹ̌ něnodẹ těbal᷊ẹ̌ su Alkitapẹ̌ mang mariadi. I kau botonge mẹ̌basa těbal᷊ẹ̌ soal i Yesus Kristus su Catatan 55.