Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  September 2017

Pẹ̌tawakal᷊ịe Mẹ̌kakědangu Watangeng

Pẹ̌tawakal᷊ịe Mẹ̌kakědangu Watangeng

’Rohkẹ̌ u Ruata wuane kai . . . mětẹ̌těngkaudupu arau mẹ̌kakědangu watangeng.’​—GALATIA 5:22, 23.

KAKANTARỊ: 8352

1, 2. (a) Apa sarung mariadi mạeng tawe mẹ̌kakědang? (b) Kawe nụe i kitẹ měngěndung soal u mẹ̌kakědangu watangeng?

MĚTẸ̌TĚNGKAUDUPẸ̌ arau mẹ̌kakědangu watangeng ene kai sěmbaụ sipatẹ̌, kụ Yehuwa botonge mẹ̌tul᷊ung si kitẹ měnodẹ sipatẹ̌ ene. (Gal. 5:22, 23) Yehuwa sěbạe makakědangu watangeng’E. Katewe, i kitẹ tala ual᷊ingu tawe nasukụ. Sěběnarẹ̌e, ual᷊ingu tawe mẹ̌kakědang, lawọ kasasigěsạ nariadi orasẹ̌ ini. Ene makakoạ taumata mědẹ̌děngụ měkoạ hal᷊ẹ̌ penting arau tawe měkoạ pakapia hal᷊ẹ̌e su sikol᷊ah arau su pělahal᷊ẹ̌kang. Tawe makakědangu watangeng ěndịu lai makakoạ taumata mẹ̌dohang, mẹ̌bukang, měndariha taumata, mẹ̌cere, měngutang, kecanduan, nipenjara, masusah naung, sakị ual᷊ingu hubungan seksual, dingangu makaěbạ anạ tawe lẹ̌harapeng.​—Mzm. 34:11-14.

2 Taumata tawe makakědangu watangenge makạděntang kasasigěsạ su watangenge dingangu su taumata wal᷊inẹ. Sarang orasẹ̌ ini, nal᷊ahẹ taumata seng mahal᷊i makakědangu watangenge. Ini tawe makaherang, ual᷊ingu Hengetang u Mawu seng něněbal᷊ẹ̌ tawe makakědangu watangeng kai sěmbaụ tatiala i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su ’ěllo pěngěnsuenge’.​—2 Tim. 3:1-3.

3. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌kakědang?

 3 Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌kakědang? Piạ darua alasange. Humotong, taumata makakědangu pěndange biasane mahal᷊i masalane. I sire lai botonge mědal᷊ahapị dingangu lawọ taumata, kụ tawe masahawụ mẹ̌pědu, ghuměnggang, arau depresi. Karuane, tadeạu tatapẹ̌ mědal᷊ahapị dingangu Mawu, i kitẹ harusẹ̌ lumawang sasal᷊ukạ dingangu měmate kapulu nẹ̌sal᷊a. Ene tawe nikoạ i Adam dingangi Hawa. (Pěnd. 3:6) Mẹ̌sul᷊ung i rẹ̌dua, lawọ taumata orasẹ̌ ini nakahombang sigěsạ ual᷊ingu tawe měkẹ̌kakědang.

4. Apa makatoghasẹ̌ si sire apang masigěsạ mẹ̌kakědangu tiněna nẹ̌sal᷊a?

4 Yehuwa masingkạ i kitẹ tawe nasukụ dingangu masigěsạ mẹ̌kakědangu watangeng. Katewe i Sie mapulu mẹ̌tul᷊ung si kitẹ měmatạ kapulu nẹ̌sal᷊a. (1 Rat. 8:46-50) Ual᷊ingu i Sie kai Hapị mapia, i Sie měnoghasẹ̌ si saing masigěsạ mẹ̌kakědangu pěndang dingangu kapulu. Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung kerea Yehuwa nẹ̌kakědangu watangeng’E. I kitẹ lai měngěndung contoh wọu Alkitapẹ̌, contoh mapaelẹ̌ dingangu ral᷊akị, dingangu měmanda těgu makatul᷊ung si kitẹ.

YEHUWA NAKOẠ TATĚNOĚNG

5, 6. Apa sěmbaụ contoh Yehuwa nẹ̌kakědangu watangeng’E?

5 Yehuwa sěbạe makakědangu watangeng’E ual᷊ingu i Sie masukụ su kěbị hal᷊ẹ̌. (Pang. 32:4) Katewe, i kitẹ tawe nasukụ. I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna kerea Yehuwa mẹ̌kakědangu watangenge tadeạu i kitẹ makapẹ̌těno si Sie. Ini makatul᷊ung si kitẹ makasingkạ apa harusẹ̌ koateng mạeng piạ u makatědụ naungi kitẹ. Apa contoh něnodẹ Yehuwa nẹ̌kakědangu watangeng’E?

Yehuwa sěbạe makakědangu watangeng’E ual᷊ingu i Sie masukụ su kěbị hal᷊ẹ̌

6 Kěnang pẹ̌tiněna apa nikoạ i Yehuwa su tempong Setang limawang su Eden. Ěndịu apa niul᷊ị u Setang nakakoạ manga ělangu Mawu su sorga himěkosẹ̌, nẹ̌pědu, dingangu nawěnsing. Ěndịu pěndangu lai kerene su tempong nẹ̌tiněna soal u kasasusah seng nikoạ u Setang. Katewe Yehuwa tawe kerene. I Sie něpakẹ cara nihino gunang tumatěngo ene. Yehuwa tawe masahawụ mẹ̌pědu, kụ i Sie lai adilẹ̌ tumatěngo lahinakangu Setang. (Sas. 34:6; Ayb. 2:2-6) Kawe nụe? Yehuwa němala tempo nal᷊iu ual᷊ingu i Sie madiri taumata mawinasa, katewe mapulu ”kěbị taumata e mẹ̌tobatẹ̌”.​—2 Ptr. 3:9.

7. Apa kaěndungang i kitẹ bọu Yehuwa?

7 Apa nikoạ i Yehuwa, něněntiro i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna kal᷊imona buhudeng mẹ̌bisara, kụ abe sasahawụ měkoạ putusang. Hakị u ene su tempong měkoạ putusang penting, sadia kal᷊imona tempo gunang mẹ̌tiněna. Pẹ̌doa mẹ̌dorong pelesa gunang mẹ̌bisara arau měkoạ barang nihino. (Mzm. 141:3) Mạeng i kitẹ pědu arau natědụ naung, gampang si kitẹ měkoạ barang dal᷊akị. Hakị u ene lawọ taumata měsẹ̌sasěsilẹ̌ ual᷊ingu wawera arau  apa nikoạ i sire tawe nipikirẹ̌ kal᷊imona!​—Baw. 14:29; 15:28; 19:2.

CONTOH MAPAELẸ̌ DINGANGU RAL᷊AKỊ SU TAL᷊OARANG MANGA ĚLANG U MAWU

8. (a) Su apa i kitẹ makaěbạ tatěnoěng mapaelẹ̌ soal u mẹ̌kakědang? (b) Apa nakatul᷊ung si Yusup nẹ̌těngkarau bọu sasal᷊ukạ su tempong kawingi Potifar něrayu si sie? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

8 Contoh apa su Alkitapẹ̌ něnodẹ mẹ̌kakědang piạ al᷊amate? I kau ěndịu nẹ̌tiněna soal i Yusup anạ i Yakub. I sie nẹ̌těngkarau bọu sasal᷊ukạ su tempong nakoạ ělang su wal᷊eng Potifar, těmbonangu pengawal Firaun. Kawingi Potifar mapulu si Yusup ual᷊ingu i Yusup kai ”maholẹ kutẹu lai mal᷊epatẹ̌” kụ i sie pirang sul᷊ẹ měrẹ̌rayu si Yusup. Apa nakatul᷊ung si Yusup nẹ̌těngkarau bọu sasal᷊ukạ ene? Aramanung i sie nẹ̌tiněna kal᷊imona apa sarung mariadi mạeng i sie tumol᷊e kapulung wawine ene. Bọu ene, su tempong wawine ene němol᷊eng lakụe, i sie timal᷊ang. I sie naul᷊ị, ”Kereapa wue iạ makapẹ̌koạ dal᷊akị ene kụ mẹ̌dosa l᷊umawang Mawu Ruata?”​—Pěnd. 39:6, 9; basa Baweran Salomo 1:10.

Pẹ̌doa tadeạu Yehuwa měgělị pelesa dingangu kakakědang gunang lumawang sasal᷊ukạ ene

9. Kerea i kau botonge mẹ̌sasadia tumatěngo sasal᷊ukạ?

9 Apa kaěndungang i kitẹ bọu Yusup? Mạeng piạ sasal᷊ukạ makakoạ si kitẹ lumawang hukungu Mawu, pakasahawụ mẹ̌těngkarau bọu ene. Su tempong bědang tawe nakoạ Sahiding Yehuwa, pirang katau harusẹ̌ lumawang kapulu maanggang, mẹ̌bukang, měnosọ, měpakẹ narkoba, amoralitas seksual, arau barang dal᷊akị bal᷊inẹ. Kụ, maning seng bọu nisahani, i sire bědang kẹ̌kasal᷊ukatengu barang tamai ene. Mạeng ene nariadi si kau, pẹ̌tiněna kerea pẹ̌dal᷊ahapịu dingangi Yehuwa marusa mạeng i kau saụ měkoạ barang dal᷊akị ene. I kau botonge měmarikěsa su situasi sude i kau kasal᷊ukateng, kụ pẹ̌tiněna kerea mẹ̌těngkarau bọu ene. (Mzm. 26:4, 5; Baw. 22:3) Mạeng i kau tụtatěngo sasal᷊ukạ kerene, pẹ̌doa tadeạu Yehuwa měgělị pelesa dingangu kakakědang gunang lumawang sasal᷊ukạ ene.

10, 11. (a) Apa tẹ̌tatěngongu mangangudạ su sikol᷊ah? (b) Apa makatul᷊ung mangangudạ Sahani lumawang sasal᷊ukạ?

10 Apa nariadi si Yusup lai nariadi su mangangudạ Sahani orasẹ̌ ini. Contone i Kim. Hapịe su sikol᷊ah hanesẹ̌ mẹ̌běke i sie někoạ hubungan seks su pěngěnsuengu sěngkamisa. I Kim tawẹ apa pengalaman kerene gunang běkeng. I sie nẹ̌běke mạeng nẹ̌tatěntang, ene nakakoạ si sie pẹ̌sěnsul᷊ẹ mẹ̌pěndang ”niwala dingangu tawẹ apa hapị”, kụ hapị su sikol᷊ah lai nẹ̌pikirẹ̌ i Kim bodokẹ̌ ual᷊ingu tawe nẹ̌sasintị. Katewe sěběnarẹ̌e i Kim matahuěna. I sie masingkạ kapulu měkoạ hubungan seks kai matoghasẹ̌ su tempong bědang mangudạ. (2 Tim. 2:22) Muritẹ̌ bal᷊inẹ hanesẹ̌ makiwal᷊o apa i sie bědang perawan. Kụ i Kim botonge maul᷊ị kawe i sie tawe někoạ hubungan seks. I kitẹ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu  mangangudạ Sahani tatapẹ̌ nẹ̌těngkarau bọu amoralitas seksual, kụ Yehuwa lai mal᷊uasẹ̌ si sire!

11 Alkitapẹ̌ lai nẹ̌běke piạ taumata tawe limawang sasal᷊ukạ měkoạ amoralitas seksual. Kụ ene něnodẹ tětal᷊u tawe mẹ̌kakědangu watangeng. Mạeng i kau nakahombang situasi kere si Kim, pẹ̌tahěndung sěngkatau umbaseng wodo nilahẹ su Baweran Salomo pasalẹ̌ 7. Pẹ̌tahěndung lai soal i Amnon, dingangu tětal᷊u apa nikoạe. (2 Sam. 13:1, 2, 10-15, 28-32) Su ibadat keluarga matimadẹ̌ botonge mělahẹ manga contoh ini gunang mẹ̌tulung anạ i sire tadeạu mẹ̌kakědang dingangu mapelesa.

12. (a) Kerea i Yusup nẹ̌kakědangu pěndange su těngong manga tuhange? (b) Su situasi kere apa i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌kakědangu pěndangi kitẹ?

12 Su tempo wal᷊inẹ lai, i Yusup nakoạ tatěnoěng soal u mẹ̌kakědangu watangeng. Ini nariadi su tempong manga tuhange diměnta něměli kaěng su Misirẹ̌. Tadeạu makaěna kerea pěndang i sire, Yusup tawe naul᷊ị i sie kai tuaringi sire. Su tempong i sie seng tawe nakatahangu pěndange, i sie simuẹ̌ sarang kamare kụ simangị. (Pěnd. 43:30, 31; 45:1) Mạeng anạu sěmbaụ nakatědụ naungu, mẹ̌těno si Yusup makatul᷊ung si kau tawe mẹ̌bera arau měkoạ barang samurine i kau mẹ̌sasěsilẹ̌. (Baw. 16:32; 17:27) Arau, ěndịu keluarganu nisěbang bọu sidang. Mạeng kerene, i kau harusẹ̌ mẹ̌kakědang tadeạu tawe mẹ̌bisara dingangi sire. Ini tawe gampang. Katewe i kau botonge, mạeng i kau mẹ̌těno si Yehuwa dingangu měkoạ apa niparenta-Ne.

Tawẹ u sarang sěngkatau botonge mẹ̌pěndang i sie tawe kahombangengu sasal᷊ukạ

13. Apa kaěndungang i kitẹ bọu apa nariadi si Daud?

13 I kitẹ lai botonge měngěndung bọu Datu Daud. Su tempong i Saul dingangi Simei nakatědụ naungi Daud, i sie tawe nẹ̌pědu arau něpakẹ kawasane gunang měmal᷊isẹ̌ si sire. (1 Sam. 26:9-11; 2 Sam. 16:5-10) Katewe, i Daud tawe turusẹ̌ makakědangu watangenge. I kitẹ masingkạ su tempong nẹ̌basa soal u dosane dingangi Bat-syeba, lai apa nikoạe su tempong nakaringihẹ̌ sasimbahi Nabal. (1 Sam. 25:10-13; 2 Sam. 11:2-4) Piạ ěndung mapaelẹ̌ bọu i Daud. Humotong, měngangahạ ělangu Mawu harusẹ̌ mẹ̌kakědangu watangeng tadeạu tawe mẹ̌sal᷊apakẹ kawasang i sire. Karuane, tawẹ u sarang sěngkatau botonge mẹ̌pěndang i sie tawe kahombangengu sasal᷊ukạ.​—1 Kor. 10:12.

HAL᷊Ẹ̌ BOTONGE KOATENGU

14. Apa nikahombangeng anạu sěmbaụ i kitẹ, dingangu kawe nụe kakanoạ i kitẹ penting su situasi kerene?

14 Apa wotonge koatengu tadeạu makakědangu watangeng? Pẹ̌tiněna apa nariadi  si Luigi. Piạ u nakasol᷊ang otone. Maning sopirẹ̌ ene nẹ̌sal᷊a, i sie něhěkadẹ̌ si Luigi kụ němaringang mẹ̌kakoka. Luigi nẹ̌doa si Yehuwa tadeạu tatapẹ̌ matěnang kụ i sie nẹ̌bisara mapaelẹ̌ su sopirẹ̌ ene. Katewe sopirẹ̌ ene turusẹ̌ mělẹ̌hěkadẹ̌. Hakị u ene Luigi němohẹ asuransi gunang otong sopirẹ̌ ene, kụ i sie něněntang tampạ ene maning sopirẹ̌ ene bědang mělẹ̌hěkadẹ̌. Sěngkamisa wọu ene, Luigi nẹ̌tiwo wawine bọu nihabarenge. Kawingu wawine ene nạung kai sopirẹ̌ nakasol᷊ang otone! Sopirẹ̌ ene namea kụ nẹ̌dorong ampung. I sie mapulu mẹ̌tul᷊ung mẹ̌bisara dingangu perusahaan asuransi nitol᷊eng i Luigi tadeạu otong i Luigi lighạ koateng. Sopirẹ̌ ene lai timol᷊e něngěndung Alkitapẹ̌ kụ i sie mal᷊uasẹ̌. Ual᷊ingu ene, Luigi nakahěngang sěbạe penting tatapẹ̌ matěnang dingangu mạeng i sie mẹ̌pědu, i sie tawe makaěbạ hasilẹ̌ mapaelẹ̌.​—Basa 2 Korintus 6:3, 4.

Kakanoạ i kitẹ piạ tětal᷊e su hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌

(Pěmanda paragraf 14)

15, 16. Kerea pěngangěndungang Alkitapẹ̌ makatul᷊ung si kau dingangu keluarganu gunang mẹ̌kakědang?

15 Turusẹ̌ měngěndung Alkitapẹ̌  pakapia makatul᷊ung tau Sahani mẹ̌kakědangu watangenge. Pẹ̌tahěndung apa niul᷊ị u Mawu si Yosua, ”Bukẹ̌ u Toratẹ̌ ene harusẹ̌ hanesẹ̌ bẹ̌basaěngu su manga umatẹ̌-Ku. Ěndungeko bukẹ̌ ene ěllo ringangu hěbi, tadeạu i kau mẹ̌koạ patikụ apang kạbawohẹ su ral᷊unge. Kereu i kau mẹ̌koạ patikụ ene, pẹ̌bawiahue masukụ dingangu mawarạuntu.” (Yos. 1:8) Katewe, kerea pěngangěndungang Alkitapẹ̌ makatulung si kau turusẹ̌ mẹ̌kakědang?

Měngěndung Alkitapẹ̌ pakapia makatul᷊ung mẹ̌kakědangu watangeng

16 I kitẹ seng něngěndung su Alkitapẹ̌ piạ contoh kerea mẹ̌kakědang makạděntang al᷊amatẹ̌ dingangu apa tětal᷊e mạeng tawe mẹ̌kakědang. Piạ alasange Yehuwa něngoro manga contoh ene nipakiwohẹ. (Rm. 15:4) Hakị u ene mapaelẹ̌ mạeng mẹ̌basa, měngěndung, dingangu mẹ̌tiněna soal u ene. Pẹ̌tiněna kerea měkoạ ene su pěbawiahu dingangu keluarganu. Pẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa gunang tumol᷊e sasasa su Hengetang’E. Mạeng i kau nakapěndang tawe makakědang watangengu su piram baụ situasi, akui wue ene. Kụ pẹ̌doa soal u ene dingangu pẹ̌tawakal᷊i mẹ̌bal᷊ui. (Yak. 1:5) Pěkoạ riset gunang makaěbạ sasasa makatul᷊ung si kau.

17. Kerea matatimadẹ̌ botonge mẹ̌tul᷊ung manga anạ i sire tadeạu mẹ̌kakědang?

17 Kerea i kau mẹ̌tul᷊ung manga anạu tadeạu mẹ̌kakědang? Matatimadẹ̌ masingkạ anạ i sire tawe nalahirẹ̌ dingangu sipatẹ̌ ene. Hakị u ene i sire harusẹ̌ měněntiro sipatẹ̌ mapaelẹ̌ ene su anạ bọu kakanoạ i sire. (Ef. 6:4) Mạeng nakasilo anạu tawe makakědang watangenge, pẹ̌kiwal᷊o su watangeng apa i kau seng něgělị contoh mapaelẹ̌. I kau botonge makoạ tatěnoěng mạeng marading měnginjilẹ̌, měngibadah, dingangu měkoạ ibadat keluarga. Kụ abe katakụ mẹ̌bera tala su anạu! Yehuwa něgělị batasẹ̌ si Adam dingangi Hawa. Batasẹ̌ ene makatul᷊ung si sire měngarěga hakẹ̌ i Yehuwa měngatorẹ̌. Kerene lai, mạeng matimadẹ̌ měgělị disiplin dingangu makoạ tatěnoěng su manga rariọ, ene něněntiro si sire gunang mẹ̌kakědang. Měngarěga hakẹ̌ u Mawu měngatorẹ̌ dingangu měngadatẹ̌ standar nikoạ’E, kai piram baụ hal᷊ẹ̌ maarěga botonge těntirong su manga anạ.​—Basa Baweran Salomo 1:5, 7, 8.

18. Kawe nụe harusẹ̌ měmile hapị pakapia?

18 I kitẹ kěbị, piạ anạ arau tala, harusẹ̌ měmile hapị pakapia. Mạeng hapịu makěndagẹ̌ si Yehuwa, i sie sarung měmahansang si kau měkoạ cita-cita mapaelẹ̌ dingangu mẹ̌těngkarau bọu silakạ. (Baw. 13:20) Kakanoạ mapaelẹ̌ nikoạ i sire makakoạ si kau mapulu mẹ̌kakědang kere i sire. Kụ kakanoạu lai tantu makawahansang si sire. Pul᷊ise, kakakědang i kitẹ makakoạ Mawu mal᷊uasẹ̌ kụ pěbawiahi kitẹ lai mal᷊uasẹ̌.