Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  September 2017

”Hengetangu Mawu Ruata e . . . Matoghasẹ̌”

”Hengetangu Mawu Ruata e . . . Matoghasẹ̌”

”Hengetangu Mawu Ruata e kai hengetang biahẹ̌ dingangu matoghasẹ̌.”​IBRANI 4:12.

KAKANTARỊ: 114113

1. Apa nakakoạ si kau mangimang Hengetang u Mawu matoghasẹ̌? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

MANGA ělang i Yehuwa mangimang hengetang’E, tatanata-Ne gunang taumata ene ”biahẹ̌ dingangu matoghasẹ̌”. (Ibr. 4:12) I kitẹ nakasilo katatoghasu Alkitapẹ̌ su pěbawiahi kitẹ dingangu su pěbawiahu taumata wal᷊inẹ. Su tempong bědang tawe nakoạ Sahiding Yehuwa, piạ u nakoạ tahatako, kecanduan narkoba, arau někoạ barang amoral. Sěnggạ lai timeleng arau mal᷊awọ doite katewe pěbawiahi sire tawẹ karal᷊uase. (Měn. 2:3-11) I kitẹ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu lawọ taumata orasẹ̌ ini seng nakaěbạ laahạ dingangu pělaharapẹ̌. Su Měhabarẹ̌, i kitẹ seng nẹ̌basa lawọ pengalaman kerene su seri artikel ”Alkitab Mengubah Kehidupan”. Kụ maning seng nakoạ tau Sahani, taumata harusẹ̌ měpakẹ Alkitapẹ̌ gunang turusẹ̌ měnoghasẹ̌ pẹ̌dal᷊ahapị i sire dingangi Yehuwa.

2. Kerea Hengetang u Mawu nakawal᷊ui pěbawiahu taumata su abad humotong?

2 Seng tawe makaherang makasilo taumata nẹ̌bal᷊ui  ual᷊ingu něngěndung Alkitapẹ̌. Anạu sěmbaụ su abad humotong, apang piạ pělaharape měbiahẹ̌ su sorga lai někoạ pẹ̌bawal᷊ui su pěbawiahi sire. (Basa 1 Korintus 6:9-11.) Su tempong Paulus nẹ̌bisara soal u taumata tawe makoạ bageangu Kararatuang u Mawu, i sie naul᷊ị, ”Pira-pirang katau sutal᷊oarang kamene nạung piạ lulune kerene.” Hengetang u Mawu dingangu rohkẹ̌ masusi nakatul᷊ung si sire nẹ̌bal᷊ui. Katewe, maning seng nakoạ tau Sahani, pirang katau bọu i sire někoạ pẹ̌sasal᷊a gěguwạ kụ nakarusa pẹ̌dal᷊ahapị i sire dingangi Yehuwa. Contone, Alkitapẹ̌ nẹ̌běke piạ sěngkatau saudara nilanisu rohkẹ̌ u Mawu, nisěbang bọu sidang. Bọu ene, i sie nẹ̌bal᷊ui kụ saụ nitarimạ. (1 Kor. 5:1-5; 2 Kor. 2:5-8) I kitẹ tantu natoghasẹ̌ nakasingkạ anạu sěmbaụ seng někoạ pẹ̌bawal᷊ui gěguwạ ual᷊ingu katatoghasu Hengetang u Mawu.

3. Apa ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

3 Hengetang u Mawu piạ kawasane gěguwạ. Ene gaghělị i Yehuwa, kụ i Sie mapulu i kitẹ měpakẹ ene pakapia. (2 Tim. 2: 15) Pěngangěndungang ini mělahẹ kerea i kitẹ měpakẹ kawasang Alkitapẹ̌ (1) su pěbawiahẹ̌, (2) su tempong měnginjilẹ̌, dingangu (3) su tempong měnasẹ̌. Kěbị ini makatul᷊ung si kitẹ měnodẹ kakěndagẹ̌ dingangu pěngangarěga si Amang i kitẹ su sorga, ual᷊ingu i Sie něněntiro apang piạ gunane si kitẹ.​—Yes. 48:17.

SU PĚBAWIAHẸ̌

4. (a) Apa koateng i kitẹ tadeạu Hengetang u Mawu makawal᷊ui pěbawiahi kitẹ? (b) Apa seng nikoạu tadeạu botonge mẹ̌basa Alkitapẹ̌?

4 Tadeạu Hengetang u Mawu makawal᷊ui pěbawiahẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ marading mẹ̌basa ene. I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌basa ěllo-ěllo. (Yos. 1:8) Lawọ bọu i kitẹ masibukẹ̌, katewe i kitẹ tawe wotonge měmala hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ, sarang lai tanggung jawab, makasahaghe si kitẹ mẹ̌basa Alkitapẹ̌. (Basa Efesus 5:15, 16.) I kitẹ botonge mẹ̌basa mal᷊ukadẹ̌, ěllorangẹ, arau hěbi. I kitẹ tantu setuju dingangu pemazmur, seng němohẹ, ”Apạ e takụ i kẹ̌karalọ torat’U e; iạ mẹ̌sẹ̌sipiru ene kanandung ěllo.”​—Mzm. 119:97.

Abe wala hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ, sarang lai tanggung jawab, makasahaghe si kitẹ mẹ̌basa Alkitapẹ̌

5, 6. (a) Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna? (b) Kerea tadeạu apa tẹ̌tiněnang i kitẹ piạ gunane? (c) Kerea mẹ̌basa Alkitapẹ̌ dingangu mẹ̌tiněna makatul᷊ung si kau?

5 Katewe, kětạeng mẹ̌basa Alkitapẹ̌ ene bědang kurang. I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna, arau mẹ̌pikirẹ̌ pakapia soal u apa seng niwasa. (Mzm. 1:1-3) Mạeng měkoạ ene, buhudeng i kitẹ makaěbạ sasasa gunang pěbawiahẹ̌. Hakị u ene, maning mẹ̌basa bọu Alkitapẹ̌ tercetak arau perangkat elektronik, i kitẹ mapulu měmala Hengetang u Mawu měngahạ si kitẹ.

6 Kerea tadeạu apa tẹ̌tiněnang i kitẹ piạ gunane? Su tempong mẹ̌basa, pěhědo kadodọ, kụ pẹ̌kiwal᷊o su watangeng, ’Apa kaěndungangku soal  i Yehuwa bọu ayatẹ̌ ini? Kerea iạ seng někoạ ini su pěbawiahẹ̌ku? Pẹ̌bawal᷊ui apa bědang harusẹ̌ koatengku?’ Mạeng mẹ̌tiněna Hengetang u Mawu dingangu mẹ̌doa soal u apa seng niwasa, i kitẹ sarung mapulu měkoạ ene. Kụ i kitẹ sarung makapěndang kawasang Alkitapẹ̌ su pěbawiahẹ̌.​—2 Kor. 10:4, 5.

SU TEMPONG MĚNGINJILẸ̌

7. Kerea i kitẹ měpakẹ pakapia Hengetang u Mawu su tempong měnginjilẹ̌?

7 Su tempong měnginjilẹ̌ dingangu měněntiro, i kitẹ harusẹ̌ pakasau měpakẹ Hengetang u Mawu. Sěngkatau saudara naul᷊ị, ”Mạeng i kau měnginjilẹ̌ bọu wal᷊e sarang bal᷊e dingangi Yehuwa, apa kětạeng i kau mẹ̌bisara arau i kau měgělị tempo si Sie mẹ̌bisara?” Su tempong i kitẹ mẹ̌basa Alkitapẹ̌ su taumata wal᷊inẹ, ene mẹ̌sul᷊ungu nẹ̌mala Yehuwa nẹ̌bisara si sie. Ayatẹ̌ nipile pakapia limembong gěguwạ kawasane sul᷊ungu bawerang i kitẹ. (1 Tes. 2:13) Apa i kau hanesẹ̌ mẹ̌basa Alkitapẹ̌ su tempong měnginjilẹ̌?

Su tempong i kitẹ mẹ̌basa Alkitapẹ̌ su taumata wal᷊inẹ, ene mẹ̌sul᷊ungu nẹ̌mala Yehuwa nẹ̌bisara si sie

8. Kawe nụe i kitẹ tawe kětạeng mẹ̌basa Alkitapẹ̌ su tempong měnginjilẹ̌?

8 Katewe, mẹ̌basa ayatẹ̌ ene bědang kurang. Lawọ taumata běga apa mangal᷊ene manga ayatẹ̌ su Alkitapẹ̌. Su abad humotong lai kerene. (Rm. 10:2) I kitẹ abe mẹ̌tiněna taghuangu wal᷊e seng nakaěna ayatě niwasa. I kitẹ botonge mẹ̌tul᷊ung si sie kụ saụ mẹ̌sěbạ bawera su ayatẹ̌ dingangu mělahẹ apa mangal᷊ene bawera ene. Mạeng měkoạ ene, Hengetang u Mawu makakanoạ naung dingangu tiněnang i sire.​—Basa Lukas 24:32.

9. Kerea i kitẹ botonge mẹ̌tul᷊ung taumata měngarěga Alkitapẹ̌ bọu bawerang i kitẹ? Gělịko contoh.

9 Apa ul᷊ịkang i kitẹ su tempong mẹ̌basa ayatẹ̌ makatul᷊ung taghuangu wal᷊e měngarěga Alkitapẹ̌. Contone, i kitẹ botonge maul᷊ị, ”Kěnang i kitẹ měmanda apa niul᷊ị u Měndariading kitẹ soal u hal᷊ẹ̌ ini.” Arau mạeng mẹ̌bisara dingangu bal᷊inẹ tau Sahani, i kitẹ botonge maul᷊ị, ”Mahịe měmanda apa niul᷊ị u Winohẹ Susi si kitẹ.” Mạeng mẹ̌sombangu taumata tawe mapadul᷊i su agama, i kitẹ botonge makiwal᷊o, ”Apa i kau bọu nakaringihẹ̌ bawera seng marěngụ niwohẹ ini?” Mạeng mẹ̌tahěndung kěbị piạ latar belakang dingangu agama nẹ̌tatěntang, i kitẹ sarung měnadia pakapia kata pengantar i kitẹ.​—1 Kor. 9:22, 23.

10. (a) Apa nariadi su sěngkatau saudara? (b) Kerea i kau nakasilo kawasang Hengetang u Mawu su tempong měnginjilẹ̌?

10 Lawọ pengalaman něnodẹ měpakẹ Hengetang u Mawu su tempong měnginjilẹ̌ lawọ al᷊amate. Contone, sěngkatau saudara nẹ̌tiwo tau maghurang biasa měnẹ̌narimạ bawasang i kitẹ. Piạ su sahěllo, su tempong něgělị bawasang Měhabarẹ̌, saudara ene němile mẹ̌basa ayatẹ̌. I sie nẹ̌basa 2 Korintus 1: 3, 4, sene niul᷊ị, ”I Sie kai i Amang naunge mapia kahěngang, dingangu  i Sie kai Ruata kụ nangonggọu kuatu pangangimang . . . mạnoghasẹ̌ naung i kami suapan tempon sigěsạ.” Bawera ene nakakanoạ naungu matimadẹ̌ ene, kụ i sie nẹ̌dorong saudara ene saụ pẹ̌basa ayatẹ̌ ene. Bọu ene i sie nẹ̌běke, i sie dingangu kawinge mapulu makaěbạ pělahiborẹ̌. Ual᷊ingu ayatẹ̌ ene, i sie mapulu měngěndung Alkitapẹ̌. Měpakẹ Hengetang u Mawu su tempong měnginjilẹ̌, gěguwạ kawasane!​—MMR. 19:20.

SU TEMPONG MĚNASẸ̌

11. Apa tanggung jawab měnanasẹ̌?

11 I kitẹ tantu mal᷊uasẹ̌ duměnta su perhimpunan arau kebaktian. Alasang kahumotongange i kitẹ duměnta ual᷊ingu i kitẹ mẹ̌dalo si Yehuwa. I kitẹ lai makaěbạ al᷊amatẹ̌ bọu apa niěndungang. Ual᷊ingu ene, apang měnanasẹ̌ nakaěbạ hak istimewa dingangu tanggung jawab gěguwạ. (Yak. 3:1) I sire harusẹ̌ měmarikěsa dasaru těntirong i sire bọu Hengetang u Mawu. Mạeng i kau nakaěbạ hak istimewa ene, kerea i kau botonge měpakẹ kawasang Alkitapẹ̌ gunang měmahansang apang diměnta?

12. Apa harusẹ̌ koatengu měnanasẹ̌ tadeạu nasẹ̌e dasare bọu Alkitapẹ̌?

12 Alkitapẹ̌ harusẹ̌ makoạ bageang penting bọu nasẹ̌. (Yoh. 7:16) Hakị u ene pakaingatẹ̌ abe sarang cara mẹ̌bawa nasẹ̌ dingangu pengalaman  arau sasihing, limembong kẹ̌kapuluangu apang dụdaringihẹ̌ sul᷊ungu ayatẹ̌. Pẹ̌tahěndung lai mẹ̌basa bọu Alkitapẹ̌ nẹ̌tatěntang dingangu měněntiro wọu Alkitapẹ̌. Mạeng i kau tumanịu mal᷊awọ mẹ̌basa ayatẹ̌, kal᷊awokange taumata tawe makatahěndung ene. Hakị u ene pile pakapia ayatẹ̌ mapulu lahẹkangu. Bọu ene abe sasahawụ mẹ̌basa, mělahẹ, měgělị sasihing, dingangu měněntiro kerea měpakẹ ene su pěbawiahẹ̌. (Neh. 8:8) Mạeng měpakẹ rangka, i kau harusẹ̌ měngěndung pakapia rangka ene dingangu manga ayate. Pẹ̌tiněna kerea rangka piạ kal᷊ahěmpụkange dingangu ayatẹ̌ ene. Bọu ene pakẹ piram baụ ayatẹ̌ gunang mělahẹ tatěntiro su rangka ene. (I kau botonge tumol᷊e těgu su pěngangěndungang 21 sarang 23 su bukẹ̌ Memperoleh Manfaat dari Pendidikan Sekolah Pelayanan Teokratis.) Kụ limembong penting, pẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa gunang mẹ̌tul᷊ung si kau mělahẹ tiněna-Ne maarěga su ral᷊ungu Alkitapẹ̌.​—Basa Esra 7:10; Baweran Salomo 3:13, 14.

13. (a) Kerea sěngkatau saudari nakanoạ naunge ual᷊ingu ayatẹ̌ niwasa su perhimpunan? (b) Kerea ayatẹ̌ nipakẹ su perhimpunan nakatoghasẹ̌ si kau?

13 Piạ saudari su Australia, su tempong i sie kadodọ lawọ hombang nariadi su pěbawiahe. Kụ su tempong nakoạ Sahiding Yehuwa, i sie bědang tawe mangimang Yehuwa makěndagẹ̌ si sie. Su pěngangibadang, saudari ene  nakaringihẹ̌ ayatẹ̌ nakakanoạ naunge. I sie nẹ̌tiněna soal u ene dingangu někoạ riset kụ i sie nakawasa manga ayatẹ̌ bal᷊inẹ. I sie nangimang Yehuwa makěndagẹ̌ si sie. * (Pěmanda catatan kaki.) Apa i kau bọu nakaringihẹ̌ ayatẹ̌ nakakanoạ naungu su perhimpunan arau kebaktian?​—Neh. 8:12.

14. Kerea i kitẹ měnodẹ i kitẹ makěndagẹ̌ dingangu měngẹ̌ngarěga Hengetang i Yehuwa?

14 I kitẹ tantu mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu Yehuwa něgělị Hengetang’E, Alkitapẹ̌. I Sie nẹ̌diandi ene sarung mẹ̌daragẹ̌, kụ i Sie někoạ apa seng niriandi-Ne ene. (1 Ptr. 1:24, 25) Hakị u ene, i kitẹ mapulu marading měngěndung Alkitapẹ̌, měkoạ ene su pěbawiahẹ̌, dingangu měpakẹ ene gunang mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ. Mạeng měkoạ kěbị ene, i kitẹ měnodẹ i kitẹ kahěngang-hěngang makěndagẹ̌ lai měngarěga arětạ ini dingangu Pengarang Alkitapẹ̌, Mawu Yehuwa.

^ par. 13 Pěmanda kotak ” Pẹ̌bawal᷊ui