Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  Oktober 2017

Těntirong Alkitapẹ̌ Mẹ̌bawa ’Wal᷊inẹbe Pẹ̌darame Kaiso Pẹ̌darokạ’

Těntirong Alkitapẹ̌ Mẹ̌bawa ’Wal᷊inẹbe Pẹ̌darame Kaiso Pẹ̌darokạ’

”Abe pangiral᷊ingu Iạ e kawe ruměntam pẹ̌darame su dunia ini. Iạ e wal᷊inewe riměntam pẹ̌darame, kaiso kai pẹ̌darokạ.”—MATIUS 10:34.

KAKANTARỊ: 125, 135

1, 2. (a) Pẹ̌darame apa nikapěndangeng i kitẹ orasẹ̌ ini? (b) Kawe nụe orasẹ̌ ini i kitẹ bědang tawe nakapěndang pẹ̌darame tutune? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

I KITẸ kěbị mapulu měbiahẹ̌ mararame kụ tawe ghuměnggang. Hakị u ene i kitẹ mẹ̌tarimakasẹ ual᷊ingu nakatarimạ ”karal᷊unsemahẹ̌ arau pẹ̌darame bọu Ruata”. Ini mangal᷊ene pěndang matěnang kụ makariagạ tiněna dingangu pěndang i kitẹ bọu haghing kaghaghěnggang. (Flp. 4:6, 7) Ual᷊ingu i kitẹ seng nakoạ ělang i Yehuwa, i kitẹ nakapěndang ”pẹ̌darame ringangu Ruata”. Ini mangal᷊ene i kitẹ mědal᷊ahapị mapia dingang’E.—Rm. 5:1.

2 Katewe, ini bal᷊inẹ tempone Mawu mẹ̌bawa pẹ̌darame su patikụ dunia. I kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su ěllo pěngěnsuenge, hakị u ene piạ lawọ sigěsạ makạgěnggang si kitẹ. I kitẹ nilikutangu taumata dal᷊akị. (2 Tim. 3:1-4) I kitẹ lai harusẹ̌ lumawang Setang dingangu těntiro nẹ̌sal᷊a bọu i sie. (2 Kor. 10:4, 5) Katewe limembong makạgěnggang si kitẹ ěndịu mạeng keluarga bal᷊inẹ ělang i Yehuwa mẹ̌sěding si kitẹ. Aramanung i sire měheghesẹ̌  pangangimang i kitẹ arau maul᷊ị i kitẹ makarusa keluarga. Arau i sire seng tawe měnarimạ si kitẹ makoạ bageang bọu keluarga mạeng tawe měngědo maněmbah si Yehuwa. Hakị u ene, kerea i kitẹ měmanda mạeng keluarga nẹ̌sěding si kitẹ? Kụ, kerea i kitẹ tatapẹ̌ matěnang mạeng ene nariadi?

KEREA I KITẸ MĚMANDA MẠENG KELUARGA NẸ̌SĚDING?

3, 4. (a) Apa tětal᷊e mạeng i kitẹ měnarimạ těntirong Yesus? (b) Su situasi kere apa i kitẹ limembong masigěsạ tumol᷊e si Yesus?

3 Yesus masingkạ tawe kěbị taumata měnarimạ těntirone. I sie lai masingkạ manga murite harusẹ̌ bahani ual᷊ingu piạ u měndariha si sire. Sasal᷊ukạ ini makakoạ keluargang i sire tawe mararame. Yesus naul᷊ị, ”Abe pangiral᷊ingu Iạ e kawe ruměntam pẹ̌darame su dunia ini. Iạ e wal᷊inewe riměntam pẹ̌darame, kaiso kai pẹ̌darokạ. Iạ e riměnta mapẹ̌daral᷊aị anạu esẹ dẹ̌duang amange, anạ bawine rẹ̌duan ninange, ringangu anạ mirarating bawine e rẹ̌duan ninange kinaratingang. Ore, kụ sarung mariadi sědụ kạguwakenge, ute kai ral᷊ohong bal᷊ene sẹ̌sane.”—Mat. 10:34-36.

4 Apa mangal᷊ene bawerang i Yesus ”Abe pangiral᷊ingu Iạ e kawe ruměntam pẹ̌darame”? I sie mapulu taumata masingkạ sarung piạ tětal᷊e mạeng makoạ murite. Timonang i Yesus diměnta su dunia ute měněntiro soal u Mawu, bal᷊inẹ makarusa keluarga. (Yoh. 18:37) Katewe manga murite harusẹ̌ masingkạ tawe gampang tumol᷊e si sie, něngalembong lai mạeng hapị arau keluarga tawe měnarimạ těntirong Alkitapẹ̌.

5. Apa harusẹ̌ tatěngoěngu manga muriti Yesus?

5 Yesus naul᷊ị sasal᷊ukạ bọu keluarga kai sěmbaụ bọu lawọ sasal᷊uka harusẹ̌ tatěngoěngu manga murite. (Mat. 10:38) Tadeạu makal᷊uasẹ̌ si Yesus, manga murite tatapẹ̌ satia maning keluarga mělẹ̌heghesẹ̌ arau seng tawe měnarimạ si sire makoạ bageang bọu keluarga. Katewe al᷊amatẹ̌ nikaěbạ i sire limembong mal᷊awọ bọu apa seng nitěntang i sire.—Basa Markus 10:29, 30.

6. Apa harusẹ̌ tahěndungang i kitẹ mạeng piạ sasal᷊ukạ bọu keluarga?

6 Maning keluarga měndarihạ ual᷊ingu i kitẹ maněmbah si Yehuwa, i kitẹ tatapẹ̌ makěndagẹ̌ si sire. Katewe, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung kakěndagi kitẹ su Mawu dingangi Kristus harusẹ̌ limembong matoghasẹ̌ sul᷊ungu su taumata wal᷊inẹ. (Mat. 10:37) I kitẹ lai harusẹ̌ maingatẹ̌ Setang botonge měpakẹ kakěndagi kitẹ su keluarga tadeạu i kitẹ tawe masatia si Yehuwa. Mahịe i kitẹ měngěndung piram baụ situasi masigěsạ tatěngong dingangu kerea i kitẹ tumatěngo ene.

KAWING PIẠ PANGANGIMANGE NẸ̌TATĚNTANG

7. Kerea i kau měmanda situasinu mạeng kawingu bal᷊inẹ ělangi Yehuwa?

7 Alkitapẹ̌ seng něgělị ingate i sire apang seng nẹ̌kawing sarung ”mẹ̌sombangu haghin sigěsạ”. (1 Kor. 7:28) Mạeng kawingu bal᷊inẹ ělangi Yehuwa, ene makạtambah stres dingangu kaghaghěngang su pẹ̌kakawing. Katewe, i kau harusẹ̌ měmanda situasi ene kere Yehuwa mẹ̌manda. I Sie naul᷊ị i kitẹ  tawe wotonge měněntang arau mẹ̌cere dingangu kawing kětạeng ual᷊ingu i sie bal᷊inẹ ělangi Yehuwa. (1 Kor. 7:12-16) Maning kawing esẹ tawe maněmbah si Yehuwa kụ tawe něněntiro hal᷊ẹ̌ rohani su keluarga, i kau harusẹ̌ tatapẹ̌ měngadatẹ̌ si sie ual᷊ingu i sie těmbonangu keluarga. Kụ mạeng kawing wawine bal᷊inẹ ělangi Yehuwa, i kau harusẹ̌ tatapẹ̌ makěndagẹ̌ dingangu mapadul᷊i si sie.—Ef. 5:22, 23, 28, 29.

8. I kau botonge mẹ̌kiwal᷊o apa su watangengu mạeng kawingu něgělị batasẹ̌ soal u ibadanu?

8 Apa harusẹ̌ koateng mạeng kawingu něgělị batasẹ̌ soal u ibadanu? Kawingu sěngkatau saudari naul᷊ị saudari ene kětạeng botonge měnginjilẹ̌ pira ěllo su ral᷊ungu sěngkamisa. Mạeng i kau nakahombang situasi kerene, pẹ̌kiwal᷊o su watangengu, ’Apa kawingku mapulu iạ měngědo maněmbah si Yehuwa? Mạeng tala, apa iạ botonge tumol᷊e kapulune?’ Mạeng i kau masuẹ̌ su akal᷊ẹ̌, pẹ̌kakawingu sarung limembong mararame.—Flp. 4:5.

9. Kerea i kau měněntiro manga anạu měngadatẹ̌ kawingu maning i sie bal᷊inẹ ělangi Yehuwa?

9 Ěndịu masigěsạ měněntiro anạu mạeng kawingu bal᷊inẹ ělangi Yehuwa. Contone, i kau harusẹ̌ měněntiro anạu parentang Alkitapẹ̌, ”Pěngadatẹ̌ si amangu ringangu si ninangu.” (Ef. 6:1-3) Katewe apa harusẹ̌ koatengu mạeng kawingu tawe tụtol᷊e těntirong Alkitapẹ̌? I kau botonge měgělị contoh mapaelẹ̌ su manga rariọ carane měngadatẹ̌ kawingu. Pẹ̌tiněna soal u sipate mapaelẹ̌ kụ paul᷊ị su kawingu i kau měngarěga kěbị barang mapia seng nikoạe. Abe pẹ̌bisara barang dal᷊aị soal u kawingu su těngong manga anạu. Katewe paul᷊ị si sire sěngkatau-sěngkatau harusẹ̌ měmutusẹ̌ maněmbah si Yehuwa arau tala. Mạeng i kau měněntiro manga anạu měngadatẹ̌ kawingu, kakanoạ mapia bọu i sire makakoạ kawingu mapulu měngěndung soal i Yehuwa.

Pěněntiro soal u Alkitapẹ̌ su anạu su apang piạ loahe (Pěmanda paragraf 10))

10. Kerea matatimadẹ̌ Sahani botonge měněntiro anạ i sire kuměndagẹ̌ si Yehuwa?

10 Kawing bal᷊inẹ ělangi Yehuwa ěndịu  mapulu manga anạe tumol᷊e hari raya kafir arau měngěndung těntiro tawe nẹ̌tatahino dingangu těntirong Alkitapẹ̌. Piạ lai kawing esẹ mẹ̌sěding kawinge měněntiro Alkitapẹ̌ su manga anạ i sire. Katewe maning piạ situasi kerene, kawing wawinẹ mẹ̌tawakal᷊i měněntiro Alkitapẹ̌ su anạ. (MMR. 16:1; 2 Tim. 3:14, 15) Contone, kawing esẹ bal᷊inẹ ělangi Yehuwa aramanung madiri kawinge měněntiro Alkitapẹ̌ su anạ arau mẹ̌bawa si sie měngibadah. Kawing wawine tantu měngadatẹ̌ putusangu kawinge. Katewe i sie tatapẹ̌ botonge mẹ̌běke pangangimange su anạe su tempong piạ loahe. Mạeng měkoạ ene i sire botonge měngěndung soal i Yehuwa dingangu standar’E soal u sude nihino dingangu nẹ̌sal᷊a. (MMR. 4:19, 20) Samurine, anạ sarung měmutusẹ̌ apa i sie maněmbah si Yehuwa arau tala. * (Pěmanda catatan kaki.)—Pang. 30:19, 20.

KELUARGA NẸ̌SĚDING IBADAH TUTUNE

11. Kawe nụe keluarga bal᷊inẹ ělangi Yehuwa ěndịu měndariha si kitẹ?

11 Su tempong buhudeng něngěndung dingangu Sahiding Yehuwa, i kitẹ ěndịu bědang tawe nẹ̌běke su keluarga. Katewe su tempong pangangimang kakạtoghase, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌běke si sire soal u kapulung i kitẹ makoạ ělangi Yehuwa. (Mrk. 8:38) Keluarganu ěndịu měndariha ual᷊ingu i kau masatia su Mawu. Mahịe i kitẹ měngěndung piram baụ hal᷊ẹ̌ botonge koatengu gunang měndiagạ pẹ̌darame dingangu tatapẹ̌ masatia si Yehuwa.

Mạeng makaěna pěndangu keluarga, i kitẹ gampang měněntiro si sire

12. Kawe nụe keluarga mẹ̌sěding si kitẹ, katewe kerea měnodẹ i kitẹ mapadul᷊i su apa nikapěndangeng i sire?

12 Pẹ̌tiněna pěndangu keluarga apang bal᷊inẹ ělang i Yehuwa. I kitẹ mal᷊uasẹ̌ něngěndung těntirong Alkitapẹ̌. Katewe, keluarga ěndịu nẹ̌tiněna i kitẹ seng nikontiang arau nakoạ bageang bọu agama dal᷊akị. Aramanung i sire nẹ̌tiněna i kitẹ seng tawe kụkěndagi sire ual᷊ingu i kitẹ tawe tụtol᷊e hari raya dingangi sire. Arau lai i sire matakụ hal᷊ẹ̌ dal᷊akị mariadi su tempong i kitẹ mate. I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i makaěna pěndang i sire kụ dumaringihẹ̌ pakapia apa niul᷊ị i sire tadeạu makasingkạ kawe nụe i sire gụgěnggang. (Baw. 20:5) Rasul Paulus nẹ̌tawakal᷊i makasingkạ pěndangu ”kěbị taumata” tadeạu botonge měněntiro habarẹ̌ mapia si sire. Mạeng mẹ̌tawakal᷊i makaěna pěndangu keluarga, ini makatul᷊ung si kitẹ masingkạ kerea měněntiro Alkitapẹ̌ si sire.—1 Kor. 9:19-23.

13. Su tempong mẹ̌bisara dingangu keluarga pangangimange nẹ̌tatěntang, apa harusẹ̌ tahěndungang i kitẹ?

13 Pẹ̌bisara pakapia. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Karimạko pal᷊ahumbisarang kamene e hinowen měngkai makạdal᷊uasẹ̌.” (Kol. 4:6) Ěndịu ini tawe gampang. Katewe i kitẹ botonge mẹ̌dorong rohkẹ̌  masusi bọu Yehuwa tadeạu tatapẹ̌ mapia su keluarga. Abe pẹ̌darendehẹ̌ soal u pangangimang i sire. Mạeng bawera arau kakanoạ i sire nakatědụ naung, i kitẹ botonge mẹ̌těno su manga rasul. Paulus naul᷊ị, ”Kereu i kami ipakawontogẹ̌ e, i kami e mamal᷊isu al᷊amatẹ̌, kereu i kami e tingkaitange ute, i kami mẹ̌těngkasabarẹ̌; kereu taumata e pakạdal᷊akis’i kami e, i kami e mamal᷊isu wisara al᷊usẹ̌.”—1 Kor. 4:12, 13.

14. Apa gunane kakanoạ mapia?

14 Diagạ kakanoạ mapia. Kawe nụe ini penting? Maning mẹ̌bisara pakapia makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ mẹ̌dame dingangu keluarga, kakanoạ mapia limembong lawọ gunane. (Basa 1 Petrus 3:1, 2, 16.) Balạe keluarganu makasilo Sahiding Yehuwa ene pẹ̌kakawinge mararame, mapia měngurusẹ̌ anạ, měbiahẹ̌ tumuhụ těntirong Alkitapẹ̌, dingangu pěbawiahi sire mal᷊uasẹ̌. Maning keluarga madiri měngěndung Alkitapẹ̌, i kitẹ botonge tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu kakanoạ i kitẹ mapia makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa.

15. Kerea i kitẹ botonge měkoạ rěncana kal᷊imona tadeạu tawe mẹ̌darendehẹ̌ dingangu keluarga?

15 Pěkoạ rencana. Kěnang pẹ̌tiněna situasi kerea makakoạ si kau mẹ̌darendehẹ̌ dingangu keluarga. Bọu ene koạ putusang apa sarung koatengu. (Baw. 12:16, 23) Hal᷊ẹ̌ ene nikoạu sěngkatau saudari su Australia. I papạe mantu madiri su těntirong Alkitapẹ̌ kụ pẹ̌sěnsul᷊ẹ měpẹ̌pědu. Hakị u ene, těntal᷊ang tawe nẹ̌bisara dingangi papạe, i sie dingangu kawinge nẹ̌doa si Yehuwa nẹ̌dorong tul᷊ung tadeạu tawe mẹ̌darendehẹ̌. I rẹ̌dua nẹ̌tiněna topik mapaelẹ̌ botonge pẹ̌bisarang i sire tělu. Kụ tadeạu tawe mẹ̌darendehẹ̌ soal u agama, i sire něngatorẹ̌ karěngụe i sire mẹ̌bisara dingangi papạe.

Kasasatianu si Yehuwa harusẹ̌ limembong gěguwạ bọu kakěndagu su keluarga

16. Apa koatengu mạeng piạ pěndang nẹ̌sal᷊a ual᷊ingu seng nakasusah naungu keluarganu?

16 Tantu i kau dingangu keluarganu pẹ̌sěnsul᷊ẹ piạ tiněna nẹ̌tatěntang. Mạeng ene nariadi, i kau ěndịu nẹ̌pěndang nẹ̌sal᷊a ual᷊ingu i kau makěndagẹ̌ si sire kụ mapulu makal᷊uasẹ̌ naung i sire. Katewe pẹ̌tahěndung kasasatianu si Yehuwa harusẹ̌ limembong gěguwạ bọu kakěndagu su keluarga. Mạeng keluarga nakasingkạ hal᷊ẹ̌ ini, i sire makaěna měkoạ kapulung Yehuwa ene kai penting. I kau tawe maka pěnihasa taumata wal᷊inẹ makoạ ělangi Yehuwa. Katewe i kau botonge měnodẹ si sire al᷊amate su watangengu ual᷊ingu někoạ kapulung Yehuwa. Kụ Yehuwa sěběnarẹ̌e lai něgělị kesempatan mẹ̌sul᷊ung si sire gunang makoạ ělang’E.—Yes. 48:17, 18.

MẠENG PIẠ KELUARGA NĚNĚNTANGI YEHUWA

17, 18. Apa makatul᷊ung si kau mạeng keluarganu něněntangi Yehuwa?

17 Mạeng piạ anggota keluarga nisěbang arau seng nẹ̌těngkahae bọu  sidang, ene tantu tawe gampang. Ene pěndangeng kere nitěkạ u pisọ. Kerea i kitẹ botonge tatapẹ̌ mẹ̌tatahang maning nakapěndang tědụ u naung?

18 Tatapẹ̌ sibukẹ̌ měkoạ kapulung Yehuwa. Mạeng natědụ naungu, i kau harusẹ̌ měnoghasẹ̌ pangangimangu. Pakarading mẹ̌basa Alkitapẹ̌, pěnadia bahan gunang pěngangibadang kụ děnta su pěngangibadang, turusẹ̌ pěnginjilẹ̌, dingangu pẹ̌doa si Yehuwa mẹ̌dorong katatoghasẹ̌ gunang mẹ̌tatahang. (Yud. 20, 21) Kerea mạeng i kau seng někoạ kěbị ini, katewe pěndang tědụ u naung bědang ene? Abe pěngědo! Turusẹ̌ e sibukẹ̌ měkoạ kapulung Yehuwa. Su tempone, ini makatul᷊ung si kau měngatorẹ̌ tiněna dingangu pěndangu. Ndaị ene nariadi su měmamohẹ Mazmurẹ̌ 73. I sie bọu tawe nakaatorẹ̌ tiněna dingangu pěndange. Katewe ual᷊ingu turusẹ̌ někoạ kapulung Yehuwa ene nakatul᷊ung si sie piạ tiněna nihino. (Mzm. 73:16, 17) I kau lai botonge kerene.

19. Kerea i kau botonge měngarěga disiplin bọu Yehuwa?

19 Pěngarěga disiplin bọu Yehuwa. Mawu masingkạ disiplin nighělị’E piạ gunane su kěbị taumata, kụ lai si sire apang nisěbang bọu sidang. Maning sěbạe nakasusah naung su tempong taumata ikẹ̌kěndagi kitẹ nakaěbạ disiplin, ene makatul᷊ung si sie mẹ̌bal᷊ị si Yehuwa su tempo mahi. (Basa Ibrani 12:11.) Kạpěngampal᷊e, i kitẹ harusẹ̌ tumol᷊e parentang Yehuwa ’kumbahang mědal᷊ahapị’ dingangi sire apang nisěbang bọu sidang. (1 Kor. 5:11-13) Ini tawe gampang. Katewe i kitẹ tawe mẹ̌bawěke dingangi sire bọu telepon, sms, suratẹ̌, e-mail, arau media sosial.

I kitẹ měharapẹ̌ taumata ikẹ̌kěndagi kitẹ saụ mẹ̌bal᷊ị si Yehuwa

20. I kitẹ botonge turusẹ̌ měharapẹ̌ apa?

20 Abe kailangengu pělaharapẹ̌! Kakěndagẹ̌ ”tawe kailangengu harapẹ̌”, hakị u ene i kitẹ měharapẹ̌ taumata ikẹ̌kěndagi kitẹ saụ mẹ̌bal᷊ị si Yehuwa. (1 Kor. 13:7) Mạeng nakasilo keluargang i kitẹ seng nẹ̌bal᷊ui, i kitẹ botonge mẹ̌doa tadeạu i sie makaěbạ katatoghasẹ̌ bọu Alkitapẹ̌ dingangu měnarimạ undangan i Yehuwa: ”Pẹ̌sul᷊eko su anu-Ku.”—Yes. 44:22.

21. Apa harusẹ̌ koatengu mạeng keluarga měndariha si kau ual᷊ingu i kau nakoạ muriti Yesus?

21 Yesus naul᷊ị i kitẹ harusẹ̌ kuměndagẹ̌ si sie limembong bọu kuměndagẹ̌ taumata wal᷊inẹ. Kụ Yesus mangimang manga murite sarung bahani masatia si sie maning dẹ̌darihangu keluargang i sire. Hakị u ene, mạeng keluarganu měndariha si kau ual᷊ingu nakoạ muriti Yesus, pangimangke si Yehuwa. Pẹ̌dorong tul᷊ung si Sie tadeạu tatapẹ̌ matoghasẹ̌. (Yes. 41:10, 13) Pakaral᷊uase ual᷊ingu masingkạ Yehuwa dingangi Yesus mal᷊uasẹ̌ měmanda si kau, kụ i sire sarung měngal᷊amatẹ̌ kasasatianu.

^ par. 10 Gunang makasingkạ mal᷊awọ soal u měněntiro anạ mạeng matimade kětạeng sěngkatau Sahiding Yehuwa, pěmanda ”Pertanyaan Pembaca” su Menara Pengawal 15 Agustus 2002.