’Kumbahang i kitẹ kětạeng kụkěndagẹ̌ su wiwihẹ̌. Karimạko, ipakal᷊ahẹ su kakanoạ i kitẹ kahěngang.’—1 YOHANES 3:18.

KAKANTARỊ: 72, 124

1. Kakěndagẹ̌ apa limembong maarěga? Lahẹko. (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

YEHUWA kai Simbul᷊u kakěndagẹ̌. (1 Yoh. 4:7) Kakěndagẹ̌ limembong maarěga ene kai kakěndagẹ̌ dasare bọu prinsip nihino. Su Alkitapẹ̌, kakěndagẹ̌ kerene nilahẹ dingangu wawera Yunani a·gaʹpe. Kakěndagẹ̌ ini mangal᷊ene makěndagẹ̌ dingangu mapia su taumata wal᷊inẹ, katewe, ini bal᷊inẹ kětạeng pěndang. Ini mal᷊ahẹ su tempong měkoạ barang piạ gunane su taumata wal᷊inẹ, bal᷊inẹ gunang watangeng. Kakěndagẹ̌ kere ini makakoạ si kitẹ měkoạ barang mapiạ gunang taumata wal᷊inẹ. Ini makal᷊uasẹ̌ si kitẹ.

2, 3. Kerea Yehuwa něnodẹ kakěndag’E su taumata?

2 Yehuwa seng něnodẹ kakěndagẹ̌ su taumata, su tempong bědang tawe něndiadi si Adam dingangi Hawa. I Sie někoạ dunia ini tadeạu makasadia kebutuhan i kitẹ. Bọu ene lai, i Sie někoạ dunia ini tadeạu i kitẹ mal᷊uasẹ̌ měbiahẹ̌. Yehuwa tawe někoạ ene gunang watangenge. Kěbị nikoạ’E gunang i kitẹ. Su tempong dunia nasueng koạe, buhudeng i Sie něndiadi taumata dingangu něgělị pělaharapẹ̌ gunang měbiahẹ̌ kěkalẹ̌ su firdaus su dunia.

 3 Bọu ene, Yehuwa něnodẹ kakěndag’E dingangu cara makạdal᷊inaụ. Maning i Adam dingangi Hawa někoạ dal᷊awang, Yehuwa mangimang manga hiteng i rẹ̌dua sarung kuměndagẹ̌ si Sie, kụ i Sie něgělị Ahuse nakoạ tatěbusẹ̌ gunang měnal᷊amatẹ̌ si sire. (Pěnd. 3:15; 1 Yoh. 4:10) Sěběnarẹ̌e su tempong Yehuwa naul᷊ị diandi ene, tatěbusẹ̌ mẹ̌sul᷊ungu seng nighělị. Karěngụe 4.000 su taunge bọu ene, Yehuwa něgělị Ahuse mang sěmbaụ gunang taumata. (Yoh. 3:16) I kitẹ tantu sěbạe měngarěga kakěndagi Yehuwa!

Todẹko kakěndagẹ̌, maning ene tawe gampang

4. Kawe nụe taumata tawe nasukụ botonge měnodẹ kakěndagẹ̌ bọu dal᷊ungu naung?

4 Apa i kitẹ botonge měnodẹ kakěndagẹ̌ bọu dal᷊ungu naung maning i kitẹ tawe nasukụ? Iya, botonge. Yehuwa něndiadi si kitẹ měngawẹ i Sie, mangal᷊ene i kitẹ botonge mẹ̌těno si Sie. Maning masigěsạ měnodẹ kakěndagẹ̌, i kitẹ botonge. Habel něnodẹ kakěndage bọu dal᷊ungu naung su tempong i sie něgělị kapaelange su Mawu. (Pěnd. 4:3, 4) Noakẹ̌ něnodẹ kakěndage bọu dal᷊ungu naung su tempong i sie taunge něhabaru tatanatang Mawu maning taumata madiri dumaringihẹ̌. (2 Ptr. 2:5) Kụ i Abraham lai něnodẹ kakěndage su Mawu limembong matoghasẹ̌ bọu barang bal᷊inẹ su tempong i sie sadia měgělị anạe i Ishak makoạ sasěmbah. (Yak. 2:21) Kere i sire, i kitẹ lai mapulu měnodẹ kakěndagẹ̌ bọu dal᷊ungu naung maning ene tawe gampang.

APA KAKĚNDAGẸ̌ TUTUNE ENE?

5. Kerea i kitẹ botonge měnodẹ kakěndagẹ̌ tutune?

5 Alkitapẹ̌ naul᷊ị i kitẹ měnodẹ kakěndagẹ̌ tutune bal᷊inẹ ’kětạeng kụkěndagẹ̌ su wiwihẹ̌. Karimạko, ipakal᷊ahẹ su kakanoạ i kitẹ kahěngang’. (1 Yoh. 3:18) Apa ini mangal᷊ene kakěndagi kitẹ tawe wotonge ipakal᷊ahẹ bọu mohong? Tala. (1 Tes. 4:18) Ini mangal᷊ene bědang kurang mạeng kětạeng maul᷊ị ”Iạ makěndagẹ̌ si kau”. Ene harusẹ̌ mal᷊ahẹ su kakanoạ. Contone, mạeng anạu sěmbaụ tawẹ apa kaěng arau pakeang, bawera mapia bědang tawe makatul᷊ung si sire. (Yak. 2:15, 16) Kerene lai, ual᷊ingu makěndagẹ̌ si Yehuwa dingangu taumata, i kitẹ tawe kětạeng mẹ̌doa tadeạu lawọ taumata měnginjilẹ̌, katewe i kitẹ lai harusẹ̌ marading měnginjilẹ̌.—Mat. 9:38.

6, 7. (a) Kai apa ’kakěndagẹ̌ tutune’ arau tawe munafik? (b) Apa contoh kakěndagẹ̌ konti?

6 Kakěndagi kitẹ harusẹ̌ ”tawe munafik” arau ’kakěndagẹ̌ tutune’. (Rm. 12:9, Terjemahan Dunia Baru, NW; 2 Kor. 6:6) Pẹ̌sěnsul᷊ẹ taumata kakělaěng měnẹ̌nodẹ kakěndagẹ̌. Katewe apa ene kakěndagẹ̌ tutune? Apa nakakoạ si sie někoạ kerene? Tawẹ apa kakěndagẹ̌ mạeng munafik. Kakěndagẹ̌ konti ene tawẹ gunane.

7 Mahịe i kitẹ měmanda contoh kakěndagẹ̌ konti. Su tempong Setang nẹ̌bisara si Hawa su taman Eden, kakělaěng i sie mapadul᷊i si Hawa. Katewe apa nikoạe něnodẹ i sie  nẹ̌konti. (Pěnd. 3:4, 5) Su tempong Daud nakoạ datu, i sie piạ hapịe arenge Ahitofel. Katewe Ahitofel nakoạ tawe satia si Daud tadeạu i sie makaěbạ untung. Apa nikoạe něnodẹ i sie bal᷊inẹbe hapị mapia. (2 Sam. 15:31) Orasẹ̌ ini, taumata murtad dingangu i sire apang měndusa sidang něpakẹ ”wawera mal᷊ěnggihẹ̌”. (Rm. 16:17, 18) Kakělaěng i sire mapadul᷊i, katewe sěběnarẹ̌e i sire mědeạ untung gunang i sire hala.

8. Kakiwal᷊o apa kiwal᷊oěng i kitẹ su watangeng?

8 Kakěndagẹ̌ konti ene sěbạe makạmea ual᷊ingu měngakal᷊ẹ̌ taumata wal᷊inẹ. I kitẹ ěndịu botonge měngakal᷊ẹ̌ taumata katewe i kitẹ tawe makaakal᷊ẹ̌ si Yehuwa. Yesus naul᷊ị i saing munafik sarung ihukung dingangu ”hukumang mawěhạ”. (Mat. 24:51, NW) I kitẹ ělang i Yehuwa tawe wotonge munafik. Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ měmarikěsa, ’Apa iạ něnodẹ kakěndagẹ̌ tutune, arau apa iạ kětạeng mědeạ kapiang batangengku hala?’ Mahịe i kitẹ měngěndung sio cara měnodẹ ’kakěndagẹ̌ tutune’.

CARANE KUMĚNDAGẸ̌ BỌU ’KAKANOẠ KAHĚNGANG’

9. Kakěndagẹ̌ tutune makakoạ si kitẹ měkoạ apa?

9 Pakal᷊uasẹ̌ mẹ̌tul᷊ung maning tawẹ apa nakasilo apa nikoạu. I kitẹ harusẹ̌ měkoạ barang mapia su taumata wal᷊inẹ, maning tawẹu masingkạ apa nikoạ i kitẹ. (Basa Matius 6:1-4.) Sipatẹ̌ ini tawẹ apa si Ananias dingangi Safira. Su tempong i rẹ̌dua něgělị sumbangan, i rẹ̌dua mapulu taumata masingkạ soal u ene. I rẹ̌dua nẹ̌konti soal u kal᷊awọe sumbangan nighělị, i rẹ̌dua nihukung ual᷊ingu munafik. (MMR. 5:1-10) Katewe, mạeng i kitẹ kahěngang-hěngang makěndagẹ̌ su anạu sěmbaụ, i kitẹ tatapẹ̌ měkoạ barang mapia si sire maning tawẹu masingkạ apa nikoạ i kitẹ. I kitẹ botonge mẹ̌těno su saudara-saudara nẹ̌tul᷊ung Badan Pimpinan něnadia kaěng rohani. I sire madiri taumata masingkạ si sire dingangu tawe nẹ̌běke soal u hal᷊ẹ̌ nikoạ i sire.

Pakal᷊uasẹ̌ mẹ̌tul᷊ung maning tawẹ apa nakasilo apa nikoạu

10. Kerea i kitẹ měngadatẹ̌ taumata wal᷊inẹ?

10 Pěngadatẹ̌ taumata wal᷊inẹ. (Basa Roma 12:10.) Yesus něngadatẹ̌ manga rasule su tempong i sie něnguhasẹ̌ laedi sire. (Yoh. 13:3-5, 12-15) I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i tadeạu masanạ naung dingangu mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ kere i Yesus. Manga rasul tawe nakaěna mapia apa nikoạ i Yesus, sarang i sire nakatarimạ rohkẹ̌ masusi. (Yoh. 13:7) I kitẹ měngadatẹ̌ taumata wal᷊inẹ carane tawe mẹ̌pikirẹ̌ i kitẹ limembong mapaelẹ̌ bọu i sire ual᷊ingu limembong pande, kalạ, arau nakaěbạ tugas khusus. (Rm. 12:3) I kitẹ tawe iri mạeng taumata wal᷊inẹ nakaěbạ daralo, katewe i kitẹ mal᷊uasẹ̌ dingang, maning i kitẹ mẹ̌pěndang i kitẹ lai botonge makaěbạ daralo ene.

11. Kawe nụe daralong i kitẹ harusẹ̌ bọu dal᷊ungu naung?

11 Pěgělị daralo bọu dal᷊ungu naung.  Pědeạ tempo gunang mẹ̌dalo taumata wal᷊inẹ. I kitẹ masingkạ daralo kai ”bawera makạbangung” sěmbaụ su wal᷊inẹ. (Ef. 4:29) Katewe i kitẹ harusẹ̌ měmarikěsa daralo ene kahěngang-hěngang bọu dal᷊ungu naung arau kětạeng tadeạu i sire mal᷊uasẹ̌. I kitẹ tawe mẹ̌dalo gunang měngadatẹ̌ arau tadeạu tawe měgělị sasasa hinong tarimạkeng i sire. (Baw. 29:5) I kitẹ munafik mạeng su těngone mẹ̌dalo si sire, katewe su likude mẹ̌sampuhi sire. Kakěndagi rasul Paulus kai kakěndagẹ̌ tutune. Su tempong němohẹ suratẹ̌ su tau Korintus, i sie nẹ̌dalo hal᷊ẹ̌ mapia seng nikoạ i sire. (1 Kor. 11:2) Katewe, Paulus lai něgělị sasasa, kụ dingangu kapiang naung i sie nělahẹ alasange.—1 Kor. 11:20-22.

I kitẹ měnodẹ kakěndagẹ̌ dingangu maělugẹ̌ mạeng i kitẹ mẹ̌tul᷊ung anạu sěmbaụ (Pěmanda paragraf 12)

12. Kerea kakěndagẹ̌ tutune mal᷊ahẹ su tempong i kitẹ maělugẹ̌?

12 Kakoạko taumata maělugẹ̌. Yehuwa nẹ̌parenta si kitẹ pakaělugẹ̌ su anạu sěmbaụ. (Basa 1 Yohanes 3:17.) Katewe i kitẹ harusẹ̌ piạ alasang nihino. I kitẹ botonge mẹ̌kiwal᷊o su watangeng, ’Apa iạ kětạeng měmẹ̌maringang hapịku arau taumata penting su sidang gunang makoạ sarang bal᷊eku? Apa iạ kětạeng měmaringang si sire apang makawal᷊isẹ̌ apa nikoạku? Arau, apa iạ maělugẹ̌ su anạu sěmbaụ iạ tawe kěnalẹ̌ arau tawe makawal᷊isẹ̌ apa nikoạku?’ (Luk. 14:12-14) Kěnang pẹ̌tiněna: Kerea mạeng piạ saudara makitul᷊ung ual᷊ingu i sie seng někoạ putusang nẹ̌sal᷊a? Arau, kerea mạeng i sire apang niparingang sarang bal᷊eku běga mẹ̌tarimakasẹ? Yehuwa naul᷊ị, ”Mal᷊owọko mạhandangenang bọu wal᷊e sěmbaụ sol᷊ong bal᷊e wal᷊ine e tawẹ ěnggụe.” (1 Ptr. 4:9) I kitẹ mal᷊uasẹ̌ mạeng maělugẹ̌ ual᷊ingu piạ alasang nihino.—MMR. 20:35.

13. (a) Kange i kitẹ harusẹ̌ limembong masabarẹ̌? (b) Apa botonge koateng i kitẹ gunang mẹ̌tul᷊ung apang lome?

13 Mẹ̌tul᷊ung si sire apang lome. Parentang Alkitapẹ̌ ”pẹ̌tul᷊ungkon taumata hinong itul᷊ung dingangu pakakakědang mẹ̌těngong kěbị taumata” makal᷊ahẹ apa si kitẹ piạ kakěndagẹ̌ tutune. (1 Tes. 5:14) Lawọ anạu sěmbaụ lome, samurine piạ pangangimang matoghasẹ̌. Katewe piạ lai harusẹ̌ pandungang kụ i kitẹ harusẹ̌ masabarẹ̌ dingangu mapia mẹ̌tul᷊ung si sire. Kerea mẹ̌tul᷊ung si sire? I kitẹ botonge měpakẹ Alkitapẹ̌ gunang měnoghasẹ̌, měmaringang měnginjilẹ̌, arau  dumaringihẹ̌ i sire mẹ̌běke. Bọu ene lai, mạeng měmanda anạu sěmbaụ, abe mẹ̌tiněna i anu ini ”matoghasẹ̌” kụ i anu pai ”lome”. Pẹ̌tahěndung kěbị piạ toghase dingangu kurange sěmbaụ-sěmbaụ. Rasul Paulus lai něngakui i sie piạ kurange. (2 Kor. 12:9, 10) I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tatul᷊ung dingangu měnoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ.

14. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ gunang měndiagạ pẹ̌darame?

14 Koạko pẹ̌darame. Pẹ̌darame su tal᷊oarang anạu sěmbaụ sěbạe maarěga. Maning i kitẹ nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile, i kitẹ harusẹ̌ měndiagạ pẹ̌darame. (Basa Roma 12:17, 18.) Mạeng i kitẹ nakatědụ naungu taumata wal᷊inẹ, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌dorong ampung. Katewe ene harusẹ̌ bọu dal᷊ungu naung. Contone, sul᷊ungu maul᷊ị, ”Iạ mẹ̌dorong ampung i kau nẹ̌pěndang kerene”, ěndọkangbe měngaku pẹ̌sasal᷊ang i kitẹ kụ maul᷊ị, ”Iạ mẹ̌dorong ampung ual᷊ingu baweraku nakatědụ naungu.” Pẹ̌darame ene limembong penting lai su pẹ̌kakawing. Sěngkawingang tawe wotonge mapapia su těngong l᷊awọ, katewe mạeng kětạeng i rẹ̌dua hala, madiri mẹ̌bisara, měluang bawera makatědụ naung, arau měkẹ̌kakoka.

15. Kerea měnodẹ i kitẹ něgělị ampung bọu dal᷊ungu naung?

15 Pěgělị ampung bọu dal᷊ungu naung. Mạeng piạ u nakatědụ naung, i kitẹ harusẹ̌ měgělị ampung kụ měnděmẹ tědụ u naung ene. I kitẹ harusẹ̌ měgělị ampung maning i sie wěga i sie seng nakatědụ naungi kitẹ. I kitẹ mapulu měgělị ampung mạeng ’měnodẹ kakěndagẹ̌ sěmbaụ dingangu wal᷊inẹ, měbiahẹ̌ dingangu pẹ̌darame tadeạu kasasěmbaụ ual᷊ingu Rohkẹ̌ u Ruata tatapẹ̌be mạpapadul᷊i’. (Ef. 4:2, 3) Tadeạu makapěgělị ampung, i kitẹ harusẹ̌ měngědo mẹ̌tiněna soal u apa seng nikoạe. Kakěndagẹ̌  ene ”wěgawue měngindorẹ”. (1 Kor. 13:4, 5) Mạeng i kitẹ měndesọ pědu, ene makarusa pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingangu anạu sěmbaụ lai dingangi Yehuwa. (Mat. 6:14, 15) I kitẹ něgělị ampung bọu dal᷊ungu naung, mạeng i kitẹ mẹ̌doa gunang tau nakatědụ naung i kitẹ.—Luk. 6:27, 28.

16. Kerea měnodẹ i kitẹ piạ kakěndagẹ̌ tutune su tempong nakaěbạ tugasẹ̌?

16 Tawe mědeạ kapiang batangeng. Su tempong i kitẹ nakaěbạ tugas khusus, i kitẹ měnodẹ kakěndagi kitẹ bọu dal᷊ungu naung mạeng tawe mědeạ ’kapiang batangeng’ kaiso gunang taumata wal᷊inẹ. (1 Kor. 10:24) Contone, petugas tata tertib biasane masongo kal᷊imona su tampạu kěbaktian, kụ botonge měmile kakaianeng kapaelange gunang i sire dingangu keluargang i sire. Katewe, lawọ bọu i sire němile kimaiang su tampạ tawe tumanịu nẹ̌tatahino su kapulung sire ual᷊ingu hal᷊ẹ̌ i sire. I sire něnodẹ kakěndagẹ̌ tutune. Kerea i kau botonge mẹ̌těno si sire?

17. Mạeng tau Sahani někoạ pẹ̌sasal᷊a gěguwạ, kakěndagẹ̌ tutune makakoạ si sie měkoạ apa?

17 Pěngědo kụ pěngaku pẹ̌sasal᷊a kạbawuni. Piạ tau Sahani seng někoạ dosa gěguwạ mang měmẹ̌muni ene. Aramanung i sire mamea arau madiri makasusah naungu taumata wal᷊inẹ. (Baw. 28:13) Katewe, měmuni dosa něnodẹ i sie tawẹ apa kakěndage ual᷊ingu makasilakạ si sie dingangu taumata wal᷊inẹ. Kawe nụe? Ual᷊ingu Yehuwa tawe měgělị rohkẹ̌ masusi dingangu tawẹ apa pẹ̌darame su sidang. (Ef. 4:30) Hakị u ene, mạeng tau Sahani někoạ pẹ̌sasal᷊a gěguwạ, kakěndagẹ̌ tutune makakoạ si sie mẹ̌běke su penatua gunang makaěbạ tul᷊umang.—Yak. 5:14, 15.

18. Kerea kakěndagẹ̌ tutune ene sěbạe maarěga?

18 Kakěndagẹ̌ kai sipatẹ̌ limembong maarěga bọu sipatẹ̌ bal᷊inẹ. (1 Kor. 13:13) Mạeng měnodẹ kakěndagẹ̌, ini makatul᷊ung taumata makasingkạ i sai muriti Yesus tutune dingangu makasilo i sai kahěngang-hěngang nẹ̌těno si Yehuwa, Simbul᷊u kakěndagẹ̌. (Ef. 5:1, 2) Paulus naul᷊ị mạeng i sie tawẹ apa kakěndage, i sie tạ mangal᷊ene. (1 Kor. 13:2) Karimạko i kitẹ kěbị měnodẹ kakěndagẹ̌, bal᷊inẹ kětạeng su ”wiwihẹ̌” katewe dingangu ”kakanoạ kahěngang”.