”MAWU e mapakasal᷊amatu manga ěllang’E; apang mẹ̌tẹ̌těngkal᷊indung si Sie e sarung tawe i hukung.”​—MAZMURẸ̌ 34:23.

KAKANTARỊ: 4965

1. Ual᷊ingu marosa, apa nikapěndangengu manga ělangu Mawu?

”O KASIANG silakạ bue iạ ini!” ěngkuěng i rasul Paulus. (Rm. 7:24-26) Orasẹ̌ ini, lawọ ělangu Mawu nakadodọ naunge kere i Paulus. Kawe nụe? Ual᷊ingu maning i kitẹ mapulu makal᷊uasẹ̌ naungi Yehuwa, i kitẹ kai marosa dingangu tawe nasukụ. Hakị u ene su tempong tawe nakal᷊uasẹ̌ naungi Yehuwa, naungi kitẹ masusah. Piạ lai tau Sahani apang někoạ dosa gěguwạ, nẹ̌pěndang Yehuwa seng tawe makaampung dosang i sire.

2. (a) Tumuhụ Mazmurẹ̌ 34:23, kawe nụe manga ělangi Yehuwa tawe harusẹ̌ mapẹ̌sal᷊ang watangeng i sire? (b) Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini? (Pěmanda kotak ” Tatěntiro arau Sasihing?”)

2 Alkitapẹ̌ naul᷊ị mạeng mẹ̌těngkal᷊indung si Yehuwa, i kitẹ tawe harusẹ̌ turusẹ̌ mapẹ̌sal᷊ang watangeng i kitẹ. (Basa Mazmurẹ̌ 34:23.) Katewe apa mangal᷊ene mẹ̌těngkal᷊indung si Yehuwa? Apa harusẹ̌ koateng tadeạu Yehuwa tumal᷊ěntụ dingangu měgělị ampung si kitẹ? Sasimbahe kaěbạkeng i kitẹ su tempong měngěndung soal u soa pẹ̌kakělungang su Israel tempong tamai. Pengaturan ene dasare bọu pẹ̌darianding Hukung, kụ nighanti su Pentakosta taung 33 M. Katewe Hukung ene asal᷊e bọu  Yehuwa. Hakị u ene, bọu pengaturan soal u soa pẹ̌kakělungang, i kitẹ makaěndung kerea Yehuwa měmanda dosa, taumata někoạ dosa, dingangu i sire apang nẹ̌tobatẹ̌. Humotong, mahịe i kitẹ měngěndung apa gunane soa pẹ̌kakělungang.

PĚMILẸE SOA PẸ̌KAKĚLUNGANG

3. Apa harusẹ̌ koatengu tau Israel su taumata seng němate?

3 Yehuwa mapadul᷊i su tempong piạ taumata nipate. Mạeng tau Israel nakapate taumata wal᷊inẹ, anạu sěngkatau esẹ karěduhange bọu tau nipate ene sarung makoạ ’měmamal᷊isẹ̌’. I sie harusẹ̌ měmate tau němate ene. (Pẹ̌t. 35:19; Pang. 19:5, 6) Atorang ini nikoạ ual᷊ingu tau němate ene seng němate tau tawẹ sal᷊ane. Ini nakakoạ i sie piạ utang daha, kụ i sie harusẹ̌ měmaehẹ̌ ene dingangu pěbawiahe. Mạeng tau němate ene tawe lighạ pateěng, Ěntanang Pẹ̌dariandi sarung mal᷊amuhụ, arau seng tawe masusi. Yehuwa nẹ̌parenta, ”Kumbahangbe makal᷊amuhụ banua katatanakeng i kamene” dingangu dahang taumata nipate.​—Pẹ̌t. 35:33, 34.

4. Kerea mạeng piạ tau Israel tawe sangaja nakapate taumata wal᷊inẹ?

4 Kerea mạeng piạ tau Israel tawe sangaja nakapate taumata wal᷊inẹ? Maning tawe sangaja, i sie tatapẹ̌ nẹ̌sal᷊a ual᷊ingu nakapate taumata tawẹ sal᷊ane. (Pěnd. 9:5) Katewe su kasus kerene, Yehuwa naul᷊ị tau ene botonge makatarimạ tatal᷊ěntụ. Tau tawe sangaja němate ene botonge mẹ̌těngkarau bọu taumata sarung měmal᷊isẹ̌, kụ tumal᷊ang sarang sěmbaụ bọu ěnung soa pẹ̌kakělungang. Mạeng i sie niwala pẹ̌tanạ sene, i sie sarung diagateng. Katewe, i sie harusẹ̌ mětanạ su soa pẹ̌kakělungang ene sarang imang mawantugẹ̌ mate.​—Pẹ̌t. 35:15, 25-28.

5. Kawe nụe pengaturan soal u soa pẹ̌kakělungang makatul᷊ung si kitẹ makasingkạ mal᷊awọ soal i Yehuwa?

5 Pengaturan soal u soa pẹ̌kakělungang nikoạ i Yehuwa, bal᷊inẹbe nikoạ u taumata. I Sie nẹ̌parenta si Yosua, ”Pẹ̌bera su tau Israel kere ini, ’Iạ seng nẹ̌parenta si Musa tadeạu i sie pěhabarẹ̌ si kamene mạanung soa suapan taumata makakatal᷊angu watangenge  mẹ̌deạu makapẹ̌kěllung. Kụ ini e pěmilẹe wọu soa tamai ene.’” (Yos. 20:1, 2, 7, 8) Yehuwa němutusẹ̌ manga soa ene harusẹ̌ haeng. Hakị u ene bọu pengaturan ene, i kitẹ nakaěndung mal᷊awọ soal i Yehuwa. Contone, i kitẹ limembong nakaěna tatal᷊ěntụ i Yehuwa. Kụ ene lai něněntiro kerea i kitẹ botonge mẹ̌těngkal᷊indung si Yehuwa orasẹ̌ ini.

I SIE HARUSẸ̌ ’MĚNUALAGẸ̌ ARAU MĚLAHẸ APA SENG NARIADI’

6, 7. (a) Apa tugasu manga těmbonangu soa su tempong piạ u tawe sangaja nakapate taumata wal᷊inẹ? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.) (b) Kawe nụe tau němate harusẹ̌ mẹ̌bisara dingangu manga těmbonangu soa?

6 Mạeng tau Israel tawe sangaja nakapate taumata, i sie harusẹ̌ tumal᷊ang sarang soa pẹ̌kakělungang, kụ ’měnualagẹ̌ arau mělahẹ apa seng nariadi’ su manga těmbonang su tukadu soa ene. I sire harusẹ̌ měnarimạ tau ene. (Yos. 20:4) Bọu ene, i sire sarung mẹ̌bawa tau ene sarang soa papate ene nariadi gunang sidangengu těmbonangu soa sene. (Basa Pẹ̌tatiạ 35:24-28.) Mạeng i sire sene němutusẹ̌ papate ene nariadi ual᷊ingu tawe sangaja, i sire botonge měnul᷊e tau nakapate ene sarang soa pẹ̌kakělungang.

7 Kawe nụe tau němate ene harusẹ̌ mẹ̌bisara dingangu těmbonangu soa? Ual᷊ingu manga těmbonangu soa harusẹ̌ měndiagạ tau Israel tatapẹ̌ burěsi. I sire lai mẹ̌tul᷊ung tau němate ene makatarimạ tatal᷊ěntụ i Yehuwa. Sěngkatau mapapandeng Alkitapẹ̌ němohẹ, mạeng tau němate ene tawe nakoạ sarang těmbonangu soa, i sie sarung pateěng. I sie lai naul᷊ị tau nakapate ene bertanggung jawab su papatene ual᷊ingu tawe timol᷊e atorangu Mawu. Hakị u ene i sie harusẹ̌ makitul᷊ung dingangu měnarimạ tul᷊umang tadeạu tatapẹ̌ biahẹ̌. Mạeng i sie tawe tumal᷊ang sarang soa pẹ̌kakělungang, anạu sěngkatau bọu tau nipate ene sarung měmate si sie.

8, 9. Kawe nụe tau Sahani apang někoạ dosa gěguwạ harusẹ̌ mẹ̌bisara dingangu penatua?

8 Orasẹ̌ ini, tadeạu botonge saụ mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa, tau Sahani apang někoạ dosa gěguwạ harusẹ̌ makitul᷊ung su manga penatua. Kawe nụe ini penting? Humotong, Yehuwa seng něngatorẹ̌ tadeạu manga penatua měmarikěsa mạeng piạ u někoạ dosa gěguwạ. (Yak. 5:14-16) Karuane, timonang manga penatua kai mẹ̌tul᷊ung si anu nẹ̌sal᷊a tadeạu saụ mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa kụ seng tawe měkoạ pẹ̌sasal᷊a mẹ̌sul᷊ung. (Gal. 6:1; Ibr. 12:11) Katělune, manga penatua nihengkẹ dingangu nitěntiro gunang měhiborẹ̌ si sire apang mapulu mẹ̌tobatẹ̌ tadeạu seng tawe mapẹ̌sal᷊ang watangeng i sire. Yehuwa nẹ̌sěbạ manga penatua kai ”tampạ pẹ̌kakěllungang bọu anging maihạ”. (Yes. 32:1, 2) Pengaturan ene kai sěmbaụ cara Yehuwa měnodẹ tatal᷊ěntụ’E si kitẹ.

9 Lawọ ělangu Mawu nakapěndang matěnang su apang seng bọu nẹ̌bisara dingangu nakaěbạ tul᷊umang bọu penatua. Contone, saudara arenge Daniel, někoạ dosa gěguwạ. Katewe seng wul᷊ange i sie tawe naul᷊ị su penatua. I sie nẹ̌běke, ”Ual᷊ingu seng tumanịu marěngụ, iạ nẹ̌pikirẹ̌ manga penatua tantu seng tawe makatul᷊ung si siạ.” Katewe, i sie mang matakụ mạeng piạ u makasingkạ pẹ̌sasal᷊ane, i sie lai nẹ̌pěndang sabang měnětạ mẹ̌doa i sie harusẹ̌ mẹ̌dorong ampung si Yehuwa. Samurine, i sie nakitul᷊ung su penatua. I sie naul᷊ị, ”Iạ sěbạe matakụ mẹ̌běke si sire. Katewe su apang nasueng běkene, pěndangeng kere bawawang mawěhạ nihengkẹ bọu wěmbangku.” Daniel botonge saụ mẹ̌bisara dingangi Yehuwa. Orasẹ̌ ini i sie piạ hati  nurani wurěsi, kụ buhu ini i sie nakoạ hamba pelayanan.

I SIE HARUSẸ̌ TUMAL᷊ANG SARANG SOA PẸ̌KAKĚLUNGANG

10. Tadeạu ampungang, apa harusẹ̌ koatengu tau tawe sangaja němate ene?

10 Tadeạu ampungang, tau tawe sangaja nakapate ene harusẹ̌ pakasahawụ tumal᷊ang sarang soa pẹ̌kakělungang karaniange. (Basa Yosua 20:4.) Mạeng i sie mapulu tatapẹ̌ biahẹ̌, i sie harusẹ̌ makoạ sarang soa ene kụ mětanạ sene sarang imang mawantugẹ̌ mate. Ini kai pengorbanan harusẹ̌ koatenge. I sie harusẹ̌ měněntang hal᷊ẹ̌e, wal᷊ene, kụ tawe webasẹ̌ mẹ̌daral᷊eng. * (Pěmanda catatan kaki.) (Pẹ̌t. 35:25-28) Katewe ene tawe sia-sia. Mạeng i sie měněntang soa pẹ̌kakělungang, ene něnodẹ i sie tawe mapadul᷊i su utang daha nikoạe, kụ ene makawahaya pěbawiahe.

11. Kerea tau Sahani apang mẹ̌tobatẹ̌ měnodẹ i sie mẹ̌tarimakasẹ ual᷊ingu tatal᷊ěntụ u Mawu?

11 Orasẹ̌ ini apang někoạ pẹ̌sasal᷊a lai harusẹ̌ měkoạ piram baụ hal᷊ẹ̌ tadeạu ampungangu Mawu. I sie harusẹ̌ měngědo měkoạ dosa. Ini mangal᷊ene lai mẹ̌těngkarau bọu kěbị apang makakoạ si sie měkoạ dosa gěguwạ. Rasul Paulus nělahẹ apa nikoạ u tau Sahani apang mapulu mẹ̌tobatẹ̌ su Korintus. I sie němohẹ, ”Ual᷊ine arau al᷊amate ute i kamene mambeng mětẹ̌tawakal᷊i mapakạtilang u karal᷊ěbuhẹ̌! I kamene měngkakoạ mẹ̌bawinsị u rosa, měngkạtakụ, lẹ̌lahimpuluang, mạhuntinambang kěhage, sadia měhukungu apan němpẹ̌sal᷊a!” (2 Kor. 7:10, 11) Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i tadeạu tawe měkoạ dosa. Mạeng měkoa ene, i kitẹ něnodẹ si Yehuwa i kitẹ kahěngang-hěngang mẹ̌bal᷊ui kụ tawe mẹ̌pikirẹ̌ i Sie sarung tumal᷊ěntụ maning i kitẹ tawe někoạ apa-apa.

12. Pengorbanan apa ěndịu harusẹ̌ koatengu tau Sahani tadeạu makatarimạ tatal᷊ěntụ i Yehuwa?

12 Pengorbanan apa ěndịu harusẹ̌ koatengu tau Sahani tadeạu makatarimạ tatal᷊ěntụ i Yehuwa? I sie harusẹ̌ sadia měněntang kěbị apa ikẹ̌kapuluange kụ makakoạ si sie měkoạ dosa. (Mat. 18:8, 9) Contone, mạeng hapịu měngahạ si kau měkoạ barang makatědụ naungi Yehuwa, apa i kau bědang mapulu mědal᷊ahapị dingangi sire? Mạeng tawe makakědang su tempong měnginung inumang makạbukang, apa i kau mẹ̌těngkarau bọu situasi makakoạ si kau měnginung mal᷊awọ? Mạeng masigěsạ mẹ̌kakědangu kapulu nẹ̌sal᷊a soal u seks, apa i kau mẹ̌těngkarau bọu film, situs web, arau kakanoạ makakoạ si kau piạ tiněna nẹ̌sal᷊a? Pẹ̌tahěndung, haghing pengorbanan nikoạ i kitẹ gunang tumuhụ hukung i Yehuwa ene tawe sia-sia. Mạeng turusẹ̌ lumawang hukungu Mawu, i kitẹ sarung makapěndang i kitẹ seng nakasusah naungi Yehuwa kụ Yehuwa seng něněntang si kitẹ. Pěndang kerene sěbạe makasusah naung. Mạeng mẹ̌tawakal᷊i tumuhụ hukungu Mawu, i kitẹ sarung mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu nakapěndang ”kakěndagẹ̌ kakalẹ̌” bọu Yehuwa.​—Yes. 54:7, 8.

”MANGA SOA ENE SARUNG MAKOẠ TAMPẠ PẸ̌KAKĚLUNGANG”

13. Lahẹko kawe nụe su soa pẹ̌kakělungang, tau nakapate ene botonge mal᷊uasẹ̌ dingangu seng tawe matakụ apa-apa.

13 Mạeng tau nakapate ene seng su soa pẹ̌kakělungang, i sie seng aman. Yehuwa bọu nẹ̌bera soal u soa pẹ̌kakělungang, ”Manga soa ene sarung makoạ tampạ pẹ̌kakělungang.”  (Yos. 20:2, 3, Terjemahan Dunia Baru, NW) Su soa ene, Yehuwa seng tawe měngoro tau ene sidangeng gunang kasus mẹ̌sul᷊ung. Bọu ene lai i anu měmal᷊isẹ̌ tawe wotonge sumuẹ̌ su soa mědeạu měmate si sie. Su tempong tau nakapate ene nětanạ su soa pẹ̌kakělungang, i sie dẹ̌diagateng i Yehuwa. I sie bal᷊inẹ nipenjara. I sie botonge měhal᷊ẹ̌, mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ, dingangu měkoạ kapulung Yehuwa. I sie botonge makaěbạ karal᷊uasẹ̌ su pěbawiahe!

Pangimangke Yehuwa seng něgělị ampung si kau (Pěmanda paragraf 14-16

14. Apa harusẹ̌ tahěndungang tau Sahani apang seng nẹ̌tobatẹ̌?

14 Pirang katau ělangu Mawu apang bọu někoạ dosa gěguwạ kụ seng nẹ̌tobatẹ̌, bědang mapẹ̌sal᷊ang watangeng i sire. Piạ u nẹ̌pěndang Yehuwa mang tawe miwul᷊e pẹ̌sasal᷊ang i sire. Mạeng i kau nẹ̌pěndang kerene, pangimangke su tempong Yehuwa něgělị ampung si kau, i Sie seng tawe mẹ̌tahěndung. I kau seng tawe harusẹ̌ mapẹ̌sal᷊ang watangengu. Ene nariadi si Daniel, seng nisěbạ kanini. Su tempong penatua bọu něgělị sasasa dingangu nẹ̌tul᷊ung si sie tadeạu saụ piạ hati nurani wurěsi, i sie seng tawe gụgěnggang. I sie naul᷊ị, ”Iạ seng tawe napẹ̌sal᷊ang watangengku. Mạeng pẹ̌sasal᷊ang i kitẹ seng niěmụ, ene seng tawe tahěndungang. Kere niul᷊ị i Yehuwa, i Sie měhengkẹ bawawaěng i kitẹ kụ měnděmẹ ene pakarau sarang tawe kasilong i kitẹ.” Su tempong tau nakapate ene seng su ral᷊ungu soa pẹ̌kakělungang, i sie tawe harusẹ̌ matakụ tau měmal᷊isẹ̌ duměnta kụ měmate si sie. Kerene lai su tempong Yehuwa něngampung pẹ̌sasal᷊ang i kitẹ,  i kitẹ tawe harusẹ̌ matakụ Yehuwa mělěke pẹ̌sasal᷊a ene kụ měhukung si kitẹ.​—Basa Mazmurẹ̌ 103:8-12.

15, 16. Kerea pangangimangu su tatal᷊ěntụ u Mawu natoghasẹ̌ su tempong nakasingkạ Yesus nakoạ tatěbusẹ̌ dingangu Imang Mawantugẹ̌?

15 Si kitẹ piạ limembong lawọ bukti mangimang tatal᷊ěntụ i Yehuwa sul᷊ungu su tau Israel tempong kangerẹ. Su apang Paulus bọu naul᷊ị i sie ”silakạ [sěbạe nasunsara, NW]” ual᷊ingu tawe turusẹ̌ nakakoạ kapulung Yehuwa, i sie naul᷊ị, ”Tarimakasẹ su Mawu Ruata! I Sie mapulu mangambang si siạ ual᷊ingu i Yesus Kristus!” (Rm. 7:24-26) Apa mangal᷊ene bawerang i Paulus? Maning i sie bọu někoạ dosa kụ bědang mětẹ̌tawakal᷊i lumawang kapulu nẹ̌sal᷊a, i sie seng nẹ̌tobatẹ̌. Hakị u ene, i sie mangimang Yehuwa seng něgělị ampung ual᷊ingu piạ tatěbusẹ̌ i Yesus. Ual᷊ingu Yesus seng nakoạ tatěbusẹ̌, i kitẹ lai botonge piạ hati nurani wurěsi kụ seng tawe ghuměnggang. (Ibr. 9:13, 14) Ual᷊ingu nakoạ Imang Mawantugi kitẹ, Yesus ”makạsal᷊amatẹ̌ si sai-sai ruměnta su anun Mawu Ruata lumiun Sie, batụu i Sie e wiahẹ̌ sarang karěngụ e mědeạu mapẹ̌darumatingu arau měhabaru kakindoạ su Mawu Ruata e waug’i sire”. (Ibr. 7:24, 25) Kangerẹ, imang mawantugẹ̌ mětẹ̌tul᷊ung tau Israel tadeạu mangimang Yehuwa sarung měngampung dosang i sire. Ual᷊ingu Yesus nakoạ Imang Mawantugẹ̌, i kitẹ limembong mangimang sarung ’makahombang tul᷊umang kụ mẹ̌kětạbeng tempone’.​—Ibr. 4:15, 16.

16 Gunang mẹ̌těngkal᷊indung si Yehuwa, i kitẹ harusẹ̌ mangimang su tatěbusẹ̌ i Yesus. Abe pẹ̌tiněna tatěbusẹ̌ ene kětạeng gunang kěbị taumata. Pangimangke tatěbusẹ̌ ene lai piạ gunane si kau. (Gal. 2:20, 21) Pangimangke ual᷊ingu piạ tatěbusẹ̌, Yehuwa něgělị ampung si kau. Pangimangke tatěbusẹ̌ nakakoạ si kau piạ pělaharapẹ̌ měbiahẹ̌ sarang karěngụe. Tatěbusẹ̌ i Yesus ene kai hadiah bọu Yehuwa si kau!

17. Kawe nụe i kau mapulu mẹ̌těngkal᷊indung si Yehuwa?

17 Ual᷊ingu něngěndung soal u soa pẹ̌kakělungang, i kitẹ limembong nakaěna tatal᷊ěntụ i Yehuwa. Pengaturan bọu Mawu ini něněntiro si kitẹ pěbawiahẹ̌ kai masusi. Ini lai něnodẹ kerea manga penatua botonge mẹ̌tul᷊ung si kitẹ, apa mangal᷊ene kahěngang-hěngang mẹ̌tobatẹ̌, dingangu kawe nụe i kitẹ botonge kahěngang-hěngang mangimang Yehuwa seng něgělị ampung si kitẹ. Apa i kau mẹ̌těngkal᷊indung si Yehuwa? Yehuwa kai tampạ pẹ̌kakělungang kapaelange! (Mzm. 91:1, 2) Su pěngangěndungang tuhụe, i kitẹ sarung měngěndung kerea soa pẹ̌kakělungang makatul᷊ung si kitẹ mẹ̌těno si Yehuwa, tatěnoěng kapaelange soal u tatal᷊ěntụ dingangu kal᷊aadilẹ̌.

^ par. 10 Tumuhụ ahli sejarah Yahudi, ěndịu piạ anạu sěngkatau wọu tau nakapate ene diměnta su soa pẹ̌kakělungang gunang mětanạ dingange.