Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  November 2017

Pẹ̌těnọe Kal᷊aadilẹ̌ dingangu Tatal᷊ěntụ i Yehuwa

Pẹ̌těnọe Kal᷊aadilẹ̌ dingangu Tatal᷊ěntụ i Yehuwa

’I kamene harusẹ̌ maadilẹ̌, matal᷊ěntụ, dingangu mapia su sěndinganengu.’​—ZAKHARIA 7:9.

KAKANTARỊ: 21, 69

1, 2. (a) Kerea pěndangi Yesus soal u Hukungu Mawu? (b) Kerea měnaněntiro agama dingangu tau Farisi timol᷊e Hukung dingangu cara nẹ̌sal᷊a?

YESUS makěndagẹ̌ su Hukung Musa. Ini tawe makaherang ual᷊ingu Hukung ene asal᷊e bọu i Amange, Yehuwa, Pribadi kahumotongange su pěbawiahi Yesus. Alkitapẹ̌ seng něněbal᷊ẹ̌ i Yesus sěbạe makěndagẹ̌ su Hukungu Mawu. Mazmurẹ̌ 40:9 naul᷊ị, ”Iạ e mal᷊uasẹ̌ mẹ̌koạ kapulu-Nu, Mawu’ tita-Nu e takụ desokang su naung.” Bọu bawera dingangu kakanoạe, Yesus něnodẹ Hukungu Mawu ene masukụ, piạ gunane, kụ sarung maghanapẹ̌.​—Mat. 5:17-19.

2 Tantu nasusah naungi Yesus nakasilo měnaněntiro agama dingangu tau Farisi timol᷊e Hukung i Amange dingangu cara nẹ̌sal᷊a, kụ nakakoạ ene kasilong tawe masuẹ̌ su akal᷊ẹ̌. I sie naul᷊ị si sire, ”I kamene měmpạngonggọu katahạpul᷊ong kapahiakengu salasi, pingkilẹ̌ arau adas, dingangu pempasẹ̌ e arau jintan su Mawu.” Ini něnodẹ i sire měkẹ̌koạ parenta kakadodọkange su ral᷊ungu Hukung. Mạeng kerene, kai apa nẹ̌sal᷊a si sire? Yesus nělahẹ, ”Arawe manga halẹ̌ kaghaghuwakenge su ral᷊ungu atorang u agama, kere manga: Kạadilẹ̌, pẹ̌kakakěndagẹ̌, katatuhụ e  tawe sasěmpikang i kamene.” (Mat. 23:23) Tau Farisi běga timonang Hukung, kụ nẹ̌pikirẹ̌ i sire limembong kapaelange wọu taumata wal᷊inẹ. Katewe Yesus masingkạ timonang Hukung dingangu apa kaěndungang soal i Yehuwa bọu manga parenta su Hukung ene.

3. I kitẹ měngěndung apa su pěngangěndungang ini?

3 Tau Sahani tawe harusẹ̌ tumuhụ Hukung Musa. (Rm. 7:6) Mạeng kerene, kawe nụe Yehuwa nẹ̌taho Hukung ene su Hengetang’E, Alkitapẹ̌? I Sie mapulu i kitẹ makaěna dingangu měkoạ ”halẹ̌ kaghaghuwakenge”, ene kai manga prinsip kụ nakoạ dasaru Hukung. Contone, prinsip apa kaěndungang bọu soa pẹ̌kakělungang? Su misa tamai, i kitẹ něngěndung apa harusẹ̌ koatengu tau nakapate. Sahěllo ini, i kitẹ měmarikěsa apa kaěndungang bọu soa pẹ̌kakělungang soal i Yehuwa dingangu kerea i kitẹ botonge mẹ̌těno manga sipat’E. I kitẹ sarung sumimbahẹ̌ tatělu kakiwal᷊o ini: Kerea soa pẹ̌kakělungang něnodẹ Yehuwa kai matal᷊ěntụ? Apa kaěndungang bọu soa pẹ̌kakělungang soal u cara Yehuwa měmanda pěbawiahẹ̌? Kerea manga soa ene něnodẹ kal᷊aadilẹ̌ i Yehuwa? Su tempong měngěndung ini, kěnang pẹ̌tiněna kerea i kau botonge mẹ̌těno si Amang i kitẹ su sorga.​—Basa Efesus 5:1.

TAMPẠ U SOA PẸ̌KAKĚLUNGANG NĚLAHẸ TATAL᷊ĚNTỤ U MAWU

4, 5. (a) Pengaturan apa nikoạ tadeạu taumata tawe sangaja němate masahawụ mahumpạ su soa pẹ̌kakělungang, kụ kawe nụe? (b) Apa kaěndungang i kitẹ soal i Yehuwa bọu hal᷊ẹ̌ ini?

4 Yehuwa něngatorẹ̌ tadeạu piạ ěnung soa pẹ̌kakělungang gampang kaěbakeng. I Sie něngoro tau Israel pěmile tatělu soa su sěmběkang bahẹ dingangu tatělu soa su sěmběkang daki bọu Sal᷊ụ u Yordan. Kawe nụe? Tadeạu tau nakapate masahawụ dingangu gampang makaěbạ soa ene. (Pẹ̌t. 35:11-14) Dal᷊eng sarang manga soa ene lai hanesẹ̌ bẹ̌burěsiang. (Pang. 19:3) Tumuhụ sejarah Yahudi, piạ tatiala su ral᷊eng makatul᷊ung tau nakapate makaěbạ manga soa ene. Ual᷊ingu piạ soa pẹ̌kakělungang su Israel, tau Israel apang tawe sangaja nakapate seng tawe harusẹ̌ mẹ̌těngkal᷊indung su soang tau raghị, ual᷊ingu ene makakoạ si sie maněmbah mawu wal᷊inẹ.

5 Kěnang pẹ̌tiněna: Yehuwa něngoro taumata němate harusẹ̌ lai pateěng. Katewe i Sie lai něngatorẹ̌ apang tawe sangaja nakapate taumata wal᷊inẹ, botonge diagateng dingangu makatarimạ tatal᷊ěntụ lai kakěndagẹ̌. Sěngkatau pakar Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Kěbị seng nipakal᷊ahẹ, sederhana, dingangu gampang.” Yehuwa  bal᷊inẹ mělahukung matingkaị kụ kětạeng mědeạ pẹ̌sasal᷊ang manga ělang’E. Katewe ’masaria karal᷊ondo arau tatal᷊ěntụ’E’.​—Ef. 2:4.

6. Apa tau Farisi nẹ̌těno tatal᷊ěntụ i Yehuwa? Lahẹko.

6 Katewe, tau Farisi madiri tumal᷊ěntụ su taumata wal᷊inẹ. Contone, tumuhụ sejarah Yahudi, tau Farisi madiri měgělị ampung su taumata někoạ pẹ̌sasal᷊a mẹ̌sul᷊ung sarang tělung sul᷊ẹ. Gunang měnodẹ i sire sěbạe nẹ̌sal᷊a, Yesus něgělị sasihing soal u tau Farisi nẹ̌doa su sěndihangu mẹ̌gaghěle bea. Tau Farisi naul᷊ị, ”Oh Ruata, iạ makitarimakasẹ si Kau, u iạ bal᷊ine kere taumata sěnggạ, kụ tahapěhampasẹ̌, tạ katul᷊ide, arau tahawuang. Iạ makitarimakasẹ ual᷊ingu iạ bal᷊inewe mẹ̌sul᷊ungu maghaghělle bea ěndaị ene.” Bọu sasihing ini Yesus něnodẹ tau Farisi puluang ”mapakasanạ u taumata wal᷊ine” dingangu madiri měnodẹ tatal᷊ěntụ.​—Luk. 18:9-14.

Apa i kau nakakoạ taumata wal᷊inẹ gampang mẹ̌dorong ampung si kau? Kakoạko taumata piạ kasasanạ u naung dingangu gampang paringaneng mẹ̌bawěke (Pěmanda paragraf 4-8))

7, 8. (a) Kerea i kitẹ botonge mẹ̌těno tatal᷊ěntụ i Yehuwa? (b) Kawe nụe harusẹ̌ piạ kasasanạ u naung?

7 Pẹ̌těnọe si Yehuwa, bal᷊inẹ tau Farisi. Todẹko tatal᷊ěntụ dingangu kapiang naung. (Basa Kolose 3:13.) Abe sarang taumata wal᷊inẹ masigěsạ mẹ̌dorong ampung si kau. (Luk. 17:3, 4) Pẹ̌kiwal᷊o su watangengu, ’Apa iạ masahawụ dingangu gampang měgělị ampung, maning i sire masau makatědụ naungku? Apa iạ kahěngang-hěngang mapulu mẹ̌dame dingangu taumata nakatědụ naungku?’

8 Tadeạu botonge měgělị ampung, si kitẹ harusẹ̌ piạ kasasanạ u naung. Tau Farisi nẹ̌pěndang i sire limembong kapaelange wọu taumata wal᷊inẹ, hakị u ene i sire madiri měgělị ampung. Katewe, i kitẹ tau Sahani, harusẹ̌ piạ kasasanạ u naung ”mangěnna u taumata wal᷊ine limembom mapia” wọu i kitẹ kụ mapulu měgělị ampung si sire. (Flp. 2:3) Kěnang pẹ̌tiněna, ’Apa iạ mětẹ̌těno si Yehuwa dingangu piạ kasasanạ u naung?’ Mạeng piạ kasasanạ u naung, taumata wal᷊inẹ gampang mẹ̌dorong ampung kụ i kitẹ lai gampang měgělị ampung si sire. Abe sasahawụ mẹ̌bawal᷊ětohẹ̌ katewe pakasahawụ měnodẹ tatal᷊ěntụ.​—Měn. 7:8, 9.

PĚNGARĚGA PĚBAWIAHẸ̌ ”TADEẠU I KAU TAWE MAKAUTANG DAHA”

9. Kerea Yehuwa nẹ̌tulung tau Israel makaěna pěbawiahẹ̌ kai masusi?

9 Sěmbaụ alasang soa pẹ̌kakělungang nikoạ, ene kai tadeạu tau Israel tawẹ apa utang daha. (Pang. 19:10, Terjemahan Dunia Baru, NW) Yehuwa měngarěga pěbawiahẹ̌, kụ i Sie mawěnsing taumata měmate. (Baw. 6:16, 17, NW) Ual᷊ingu i Sie kai Mawu maadilẹ̌ dingangu masusi, i Sie tawe měmala maning papate ene nariadi ual᷊ingu tawe sangaja. Memang, taumata tawe sangaja nakapate ene botonge makatarimạ tatal᷊ěntụ. Katewe humotong, i sie harusẹ̌ mẹ̌běke apa nariadi su manga těmbonang. Mạeng manga  těmbonang ene němutusẹ̌ papate nariadi ual᷊ingu tawe sangaja, i sie botonge mětanạ su soa pẹ̌kakělungang sarang imang mawantugẹ̌ mate. Ěndịu i sie harusẹ̌ mětanạ sene sarang i sie mate. Pengaturan ini něnodẹ su tau Israel pěbawiahẹ̌ kai masusi. Gunang měngadatẹ̌ Simbul᷊u pěbawiahẹ̌, i sire harusẹ̌ maingatẹ̌ abe sarang makawahaya pěbawiahu taumata wal᷊inẹ.

10. Kerea Yesus něnodẹ měnaněntiro agama dingangu tau Farisi tawe měngẹ̌ngarěga pěbawiahu taumata wal᷊inẹ?

10 Bal᷊inẹ kere i Yehuwa, měnaněntiro agama dingangu tau Farisi tawe měngẹ̌ngarěga pěbawiahẹ̌. Yesus naul᷊ị si sire, ”Kakunsị u mamuka tukad’u kasingkạ e mạdaresọ si kamene, arawe i kamene hala mạdiri měmpahunsuẹ̌ su ral᷊unge mědeạu makaěbạ kasingkạ ene. Su sěmběkane i kamene měngkate měnahaghe taumata apạewen mapulu sumuẹ̌!” (Luk. 11:52) Apa mangal᷊ene bawerang i Yesus? Sěběnarẹ̌e měnaněntiro agama dingangu tau Farisi harusẹ̌ měněntiro Hengetang u Mawu dingangu mẹ̌tul᷊ung taumata makaěbạ pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌. Katewe, i sire měnẹ̌nahaghe taumata tumol᷊e si Yesus ”Wakil Utama Pěbawiahẹ̌”. (MMR. 3:15, NW) Ual᷊ingu apa nikoạ i sire, lawọ taumata lẹ̌ahạkeng sarang kawawinasa. Měnaněntiro agama dingangu tau Farisi maobotẹ̌ dingangu kětạeng mẹ̌pandung watangeng i sire, kụ i sire tawe mapadul᷊i su pěbawiahu taumata wal᷊inẹ. I sire sěbạe matingkaị dingangu tawẹ apa tatal᷊ěntụe!

11. (a) Kerea rasul Paulus něnodẹ i sie měmanda pěbawiahẹ̌ kere Yehuwa měmanda? (b) Apa makakoạ si kitẹ masěmangatẹ̌ měnginjilẹ̌ kere i Paulus?

11 Kerea i kitẹ botonge mẹ̌těno si Yehuwa dingangu tawe makoạ kere měnaněntiro agama dingangu tau Farisi? Carane ute měngadatẹ̌ dingangu měngarěga pěbawiahẹ̌. Rasul Paulus něnodẹ ene su tempong i sie něnginjilẹ̌ su kěbị taumata. Hakị u ene, i sie nakawera, ”Kamageng u piạ u sutal᷊oarang kamene kụ sarung mawihua e arau mate, ene wal᷊inewe sal᷊aku.” (Basa Munara’m Manga Rarolohang 20:26, 27.) Katewe, apa i Paulus něnginjilẹ̌ ual᷊ingu madiri piạ utang daha arau ual᷊ingu Yehuwa něngoro si sie pěkoạ ene? Tala. Paulus makěndagẹ̌ su taumata. Si sie, pěbawiahẹ̌ kai maarěga, kụ i sie mapulu taumata wal᷊inẹ měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. (1 Kor. 9:19-23) I kitẹ lai harusẹ̌ měmanda pěbawiahẹ̌ kere cara Yehuwa měmanda. I Sie mapulu kěbị taumata mẹ̌tobatẹ̌ tadeạu botonge měbiahẹ̌ sarang karěngụe. (2 Ptr. 3:9) Tadeạu botonge mẹ̌těno si Yehuwa, i kitẹ harusẹ̌ makěndagẹ̌ su taumata wal᷊inẹ. Mạeng i kitẹ matal᷊ěntụ, i kitẹ sarung masěmangatẹ̌ měnginjilẹ̌ kụ ene makakoạ si kitẹ mal᷊uasẹ̌.

12. Kawe nụe keamanan dingangu kasasal᷊amatẹ̌ penting su manga ělangu Mawu?

12 Tadeạu piạ pěndang kere Yehuwa su soal u pěbawiahẹ̌, i kitẹ lai harusẹ̌ piạ pěndang nihino soal u keamanan dingangu kasasal᷊amatẹ̌. Su tempong mẹ̌bawa oto arau měhal᷊ẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ maingatẹ̌. Kerene lai su tempong měmangung, měngurusẹ̌, arau su ral᷊eng sarang tampạ ibadang i kitẹ. Kasasehatẹ̌ dingangu kasasal᷊amatẹ̌, ene limembong penting sul᷊ungu měhematẹ̌ doitẹ̌ arau tempo. Mawung kitẹ sěntiniạ měkẹ̌koạ barang nihino, kụ i kitẹ mapulu mẹ̌těno si Sie. Manga penatua harusẹ̌ kahumotongange mẹ̌tiněna soal u kasasal᷊amati sire dingangu taumata wal᷊inẹ. (Baw. 22:3) Mạeng sěngkatau penatua něgělị laingatẹ̌ si kau soal u standar arau atorang soal u kasasal᷊amatẹ̌, daringihẹ̌ pakapia. (Gal. 6:1) Pěmanda pěbawiahẹ̌ kere cara Yehuwa měmanda ”tadeạu i kau tawe makautang daha”.

PĚKOẠ PUTUSANG TUHỤ MANGA ATORANG INI

13, 14. Kerea těmbonangu Israel botonge mẹ̌těno kal᷊aadilẹ̌ i Yehuwa?

13 Yehuwa nẹ̌dorong manga těmbonangu Israel pẹ̌těno kal᷊aadil’E. Humotong, i  sire harusẹ̌ masingkạ kěbị běkene. Bọu ene, i sire harusẹ̌ mẹ̌tiněna pakapia alasang, sipatẹ̌, dingangu apa wiasa kẹ̌koatengu tau nakapate ene, buhudeng botonge měnodẹ tatal᷊ěntụ si sie. Manga penatua lai harusẹ̌ měmarikěsa apa tau němate ene mawěnsing su tau nipatene kụ mapulu měmate si sie. (Basa Pẹ̌tatiạ 35:20-24.) Mạeng piạ u nakasahidi, mẹ̌těngkahal᷊i duang katau, tau nakapate ene botonge ihukungu papate.​—Pẹ̌t. 35:30.

14 Su apang nakasingkạ mal᷊ahẹ apa nariadi, manga těmbonangu soa harusẹ̌ mẹ̌timbang soal u tau ene, bal᷊inẹ kětạeng apa seng nikoạe. I sire harusẹ̌ matahuěna tadeạu tawe kětạeng měmanda apa ikẹ̌kasilo katewe lai makaěna kawe nụe ene nariadi. Kụ limembong penting, si sire harusẹ̌ piạ rohkẹ̌ masusi bọu Yehuwa tadeạu botonge mẹ̌těno katatahuěna, tatal᷊ěntụ, dingangu kal᷊aadil’E.​—Sas. 34:6, 7.

15. Kerea tiněnang Yesus soal u taumata warạdosa nẹ̌tatěntang dingangu tau Farisi?

15 Tau Farisi tawẹ apa tatal᷊ěntụe su tempong měmarikěsa si sire apang někoạ pẹ̌sasal᷊a. I sire kětạeng měmẹ̌manda pẹ̌sasal᷊a seng nikoạ bal᷊inẹ sipatu tau ene. Su tempong pirang katau Farisi nakasilo Yesus kimaěng su wal᷊eng i Matius, i sire nẹ̌kiwal᷊o su manga murite, ”Kawe unụe mananěntirong kamene kawe kụkaěng dingangu maghaghělle bea ringangu taumata warạdosa?” Yesus simimbahẹ̌, ”Mal᷊ahuwekae tawe wahal᷊uas’u piạ mangangundang e, pianẹ e apan masasakị. Sẹ̌suieko měnsang apa mangal᷊eng ayet’u Winohẹ Susi ini: ’Iạ e kai měgẹ̌gausẹ̌, tatal᷊ěntụ, bal᷊inewe sasěmba binatang’. Batụ u Iạ diměnta wal᷊inewe kumui apam mal᷊aadilẹ̌ kaiso kawe apang barạdosa e.” (Mat. 9:9-13) Apa Yesus setuju su dosa nikoạ i sire? Tala. I sie mapulu i sire mẹ̌tobatẹ̌. Kụ ene bageang penting bọu habarẹ̌ bẹ̌bawaěnge. (Mat. 4:17) Yesus masingkạ piạ ”maghaghělle bea ringangu taumata warạdosa” mapulu mẹ̌bal᷊ui. I sire nakoạ sarang bal᷊eng i Matius bal᷊inẹ kětạeng kumaěng. I sire ene sene ual᷊ingu mapulu tumol᷊e si Yesus. (Mrk. 2:15) Katewe, kal᷊awokange tau Farisi tawe měmanda taumata kere cara Yesus měmanda. I sire tawe mangimang taumata botonge mẹ̌bal᷊ui, kụ su matangi sire taumata waradosa kerene seng tawẹ apa pělaharape. I sire sěbạe nẹ̌tatěntang dingangi Yehuwa, Mawu maadilẹ̌ dingangu matal᷊ěntụ!

16. Panitia pengadilan harusẹ̌ měmarikěsa apa?

16 Manga penatua orasẹ̌ ini harusẹ̌ mẹ̌těno si Yehuwa, Mawu ”makěndagẹ̌ su kal᷊aadilẹ̌”. (Mzm. 37:28, NW) Humotong, i sire harusẹ̌ ’měmarikěsa pakapia’ apa piạ pẹ̌sasal᷊a seng nikoạ. Mạeng piạ, i sire sarung tumol᷊e laahạ bọu Alkitapẹ̌ gunang měmutusẹ̌ apa harusẹ̌ koateng. (Pang.13:12-14) Mạeng i sire nakoạ anggota panitia pengadilan, i sire harusẹ̌ maingatẹ̌ su tempong měmutusẹ̌ tau někoạ dosa gěguwạ ene seng nẹ̌tobatẹ̌ arau tala. Ini tawe gampang ual᷊ingu pẹ̌tatobatẹ̌ ene makal᷊ahẹ apa su ral᷊ungu naunge dingangu kerea pěndange su dosa seng nikoạe. (Pěl. 3:3) Tau někoạ dosa ene harusẹ̌ mẹ̌tobatẹ̌ tadeạu makatarimạ tatal᷊ěntụ. *—Pěmanda catatan kaki.

17, 18. Kerea manga penatua makasingkạ tau někoạ sal᷊a ene seng kahěngang-hěngang nẹ̌tobatẹ̌? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

17 Yehuwa dingangi Yesus masingkạ tiněna dingangu pěndangu taumata ual᷊ingu i rẹ̌dua botonge mẹ̌basa dal᷊ungu naung. Katewe  manga penatua tawe makawasa dal᷊ungu naungu taumata. Hakị u ene, mạeng i kau penatua, kerea i kau makasingkạ tau ene kahěngang-hěngang seng nẹ̌tobatẹ̌? Humotong, pẹ̌doa mẹ̌dorong pelesa dingangu katatahuěna. (1 Rat. 3:9) Karuane, pakẹ Hengetang u Mawu dingangu bawasang bọu ělang masatia, tadeạu i kau makasilo pẹ̌tatěntange ’susang naung kụ sěndal᷊eng u kapulung taumata’ dingangu ’susang naung kụ natuhụ su kapulung Duata’, ene kai pẹ̌tatobatẹ̌ tutune. (2 Kor. 7:10, 11) Pěngěndungke apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u taumata apang nẹ̌tobatẹ̌ dingangu apang tawe nẹ̌tobatẹ̌, kụ kěnang pẹ̌tiněna pěndang, tiněna, dingangu kakanoạ i sire.

18 Katělune, pẹ̌tiněna taumatane, bal᷊inẹ kětạeng apa seng nikoạe. Kawe nụe i sie kerene? Kawe nụe i sie někoạ piram baụ putusang? Apa kurange dingangu sungkal᷊e nikahombangenge? Alkitapẹ̌ něněbal᷊ẹ̌ soal i Yesus, těmbonangu sidang tau Sahani, ”I sie tawe měngkai lighạ měhukung mahimang laul᷊ị u taumata. Tau kasiange lěhukunange su kạadile, taumata tawe makakoạ manga apạ e tẹ̌tatawangenge ringangu katul᷊ide.” (Yes. 11:3, 4) Manga penatua, i kamene seng nipileng i Yesus gunang měngurusẹ̌ sidang, kụ i sie sarung mẹ̌tul᷊ung si kamene měkoạ putusang maadilẹ̌ dingangu matal᷊ěntụ. (Mat. 18:18-20) I kitẹ sěbạe mẹ̌tarimakasẹ ual᷊ingu piạ penatua mapadul᷊i si kitẹ! I sire lai mẹ̌tul᷊ung si kitẹ měnodẹ kal᷊aadilẹ̌ dingangu tatal᷊ěntụ sěmbaụ su wal᷊inẹ.

19. Tatěntiro apa bọu soa pẹ̌kakělungang kụ mapulu koateng su pẹ̌bawiahu?

19 Hukung Musa lohone kai ”patikụ kasingkạ dingangu těntiro kahěngang”. Hukung ene něněntiro si kitẹ soal i Yehuwa dingangu manga prinsipẹ̌’E. (Rm. 2:20) Soa pẹ̌kakělungang nilahẹ su Hukung, něněntiro su manga penatua kerea měkoạ putusang ’maadilẹ̌’ dingangu něněntiro si kitẹ kerea měnodẹ ’tatal᷊ěntụ su sěndinganeng’. (Za. 7:9) Maning i kitẹ tawe nioro gunang tumuhụ Hukung Musa, Yehuwa tawe nẹ̌bal᷊ui. Kal᷊aadilẹ̌ dingangu tatal᷊ěntụ bědang sěbạe penting si Sie. Hakị u ene, i kitẹ mal᷊uasẹ̌ botonge maněmbah Mawu kere ini. Mahịe i kitẹ mẹ̌těno manga sipat’E dingangu mẹ̌těngkal᷊indung si Sie!

^ par. 16 Pěmanda ”Pertanyaan Pembaca” su Menara Pengawal 15 September 2006, halaman 30.

Panitia pengadilan ene kai manga penatua nakaěbạ tugasẹ̌ mẹ̌tul᷊ung tau Sahani apang někoạ dosa gěguwạ tadeạu saụ mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa. I sire mẹ̌těngkahal᷊i tělung katau. I sire nẹ̌těno kal᷊aadilẹ̌ i Yehuwa su tempong i sire nẹ̌tiněna pakapia alasang arau sipatu tau ene, bal᷊inẹ kětạeng apa seng nikoạe