Langsung ke konten

Langsung ke menu sekunder

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Sangir

Měhabarẹ̌—Gunang Pěngangěndungang  |  Maret 2018

Puluang Měnarimạ Sake Kai Kakanoạ Penting dingangu Makal᷊uasẹ̌!

Puluang Měnarimạ Sake Kai Kakanoạ Penting dingangu Makal᷊uasẹ̌!

”Mal᷊owọko i kamene sěmbaụ su wal᷊inẹ puluang měnarimạ sake kụ tawẹ simbulunge.”​—1 PETRUS 4:9, Terjemahan Dunia Baru, NW.

KAKANTARỊ: 124119

1. Sigěsạ apa harusẹ̌ tatěngoěngu tau Sahani su abad humotong?

PIẠ su sěngkatěmpo su tal᷊oarang taung 62 sarang 64 M, rasul Petrus němohẹ suratẹ̌ gunang anạu sěmbaụ apang ”nasawuhẹ̌ su rarạganeng su wanuan Pontus, Galatia, Kapadokia, Asia ringangu Bitinia”. (1 Ptr. 1:1-2) I sire ini asal᷊e bọu tampạ nẹ̌tatěntang. I sire sěbạe ”nasunsara” arau dẹ̌darihang, hakị u ene i sire harusẹ̌ toghaseng dingangu ahạkeng. I sire lai měbẹ̌biahẹ̌ su tempo makawahaya. Petrus němohẹ, ”Patikụ sạbarange semben maraning pangěnsueěnge.” Tawe nakarating mapul᷊o taung bọu ene, Yerusalem sarung binasaěng. Apa wotonge makatoghasẹ̌ tau Sahani su haghing tampạ, su tempo masigěsạ ene?​—1 Ptr. 4:4, 7, 12.

2, 3. Kawe nụe i Petrus němahansang anạu sěmbaụe tadeạu puluang měnarimạ sake? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

2 Petrus něgělị sasasa su anạu sěmbaụe tadeạu ”sěmbaụ su wal᷊inẹ puluang měnarimạ sake”. (1 Ptr. 4:9, NW) Werang Yunani ”měnarimạ sake” mangal᷊ene ”měnodẹ kapiang  naung su taumata i kitẹ tawe kěnalẹ̌”. Katewe Petrus němahansang si sire tadeạu ”sěmbaụ su wal᷊inẹ” puluang měnarimạ sake, maning i sire seng masingkạ sěmbaụ su wal᷊inẹ dingangu měkẹ̌koạ haghing hal᷊ẹ̌ sěngkasio. Kawe nụe i sire harusẹ̌ měkoạ ene?

3 Ene makakoạ i sire limembong mědal᷊ahapị mapia. Mạeng i kau we? Apa i kau nakatahěndung kerea pěndangu su tempong piạu němaringang si kau sarang bal᷊ene? Bọu ene su tempong i kau měmaringang taumata wal᷊inẹ sarang bal᷊enu, ini makakoạ i kau mědal᷊ahapị mapia dingange. Cara kapaelange makasingkạ anạu sěmbaụ ute měmaringang si sire sarang bal᷊eng i kitẹ. Tau Sahani su tempong i Petrus, harusẹ̌ mědal᷊ahapị mapia ual᷊ingu situasi su tempo ene sauneng kakạsigěsạe. Su ’ěllo pěngěnsuenge’ ini, i kitẹ lai harusẹ̌ měkoạ hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung.​—2 Tim. 3:1.

4. Kakiwal᷊o apa ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

4 Kerea carane tadeạu i kitẹ ”sěmbaụ su wal᷊inẹ” puluang měnarimạ sake? Apa makakoạ si kitẹ madiri měnarimạ sake, kụ kerea i kitẹ měmatạ ene? Apa makatul᷊ung si kitẹ makoạ sake mapia?

KESEMPATAN MĚNARIMẠ SAKE

5. Kerea i kitẹ botonge měnodẹ sipatẹ̌ puluang měnarimạ sake su pěngangibadang?

5 Su pěngangibadang: Yehuwa dingangu organisasi-Ne něgausẹ̌ si kitẹ gunang měngibadah. I kitẹ mapulu apang diměnta su pěngangibadang makapěndang i sire nitarimạ, něngělembo lai i sire apang buhu. (Rm. 15:7) I sire lai sakeng i Yehuwa, hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tul᷊ung tadeạu i sire mal᷊uasẹ̌ su pěngangibadang, tawẹ soale kerea penampilan arau pakeang i sire. (Yak. 2:1-4) Mạeng nakasilo sake diměnta sẹ̌sane, paringang i sie kumaiang dingangu. Aramanung i sie mal᷊uasẹ̌ mạeng i kau mẹ̌tul᷊ung si sie tumol᷊e acarane arau mědeạ ayatẹ̌ niwasa. Ini kai tempo mapaelẹ̌ gunang ’měnarimạ anạu sěmbaụ’.

6. I sai kahumotongange paringaneng i kitẹ?

6 Měmaringang kumaěng: Taumata su tempong Alkitapẹ̌ biasa měmaringang taumata wal᷊inẹ kumaěng su wal᷊eng i sire. Ene nakoạ tatialang pẹ̌darame dingangu mapulu mědal᷊ahapị. (Pěnd. 18:1-8; Měl. 13:15; Luk. 24:28-30) I sai kahumotongange paringaneng i kitẹ? Tantu anạu sěmbaụ i kitẹ su sidang. Dunia ini sauneng kakạsigěsạe, hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ mangimang sěmbaụ su wal᷊inẹ dingangu makoạ hapị i sire masatia. Su taung 2011, Badan Pimpinan němal᷊ui jadwal Pěngangěndungang Měhabarẹ̌ gunang keluarga Betel su Amerika Serikat, bọu pukul᷊ẹ̌ 6.45 bawělo nakoạ 6.15 bawělo. Kawe nụe? Tadeạu anggota Betel botonge piạ lawọ tempo měnodẹ sipatẹ̌ puluang měnarimạ sake. Kantor Cabang wal᷊inẹ lai někoạ kerene. Hasile, anggota keluarga Betel nakasingkạ sěmbaụ su wal᷊inẹ.

Apa i kau wotonge měmaringang taumata wuhu kumaěng arau mẹ̌pasiarẹ̌ sěngkasio?

7, 8. Kerea i kitẹ měnodẹ sipatẹ̌ puluang měnarimạ sake si sire apang diměnta něnasẹ̌?

7 Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, saudara bọu sidang bal᷊inẹ, pengawas wilayah, arau wakil bọu Betel měnasẹ̌ su sidang i kitẹ. Apa i kitẹ měpakẹ kesempatan ene gunang měnodẹ sipatẹ̌ mapulu měnarimạ sake? (Basa 3 Yohanes 5-8.) I kitẹ botonge měmaringang si sire kumaěng su wal᷊eng i kitẹ.

 8 Sěngkatau saudari su Amerika Serikat nẹ̌tahěndung, ”Iạ dingangu kawingku seng masau měmaringang měnanasẹ̌ dingangu kawinge sarang bal᷊eng kami.” I sie nakapěndang sabang mědal᷊ahapị dingangi sire, pangangimang i rẹ̌duang kawinge natoghasẹ̌ kụ i rẹ̌dua lai mal᷊uasẹ̌. I sie naul᷊ị, ”I kami tawe nẹ̌sasěsilẹ̌ někoạ ene.”

9, 10. (a) Aramanung i sai mědẹ̌deạ tampạ pẹ̌tanakeng? (b) Apa i sire apang bal᷊ene kadodọ botonge makasadia tampạ pẹ̌tanakaeng? Gělịko contoh.

9 Měnadia tampạ pẹ̌tatikilang: Su tempong Alkitapẹ̌, měnadia tampạ pẹ̌tatikilang gunang sake ene wiasa. (Ayb. 31:32; Flm. 22) Orasẹ̌ ini i kitẹ lai botonge měkoạ hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung. Pengawas wilayah aramanung harusẹ̌ piạ tampạ pẹ̌tanakeng su tempong i sie mẹ̌tiwo sidang i kitẹ. Kerene lai manga siswa sikol᷊ah teokratis arau relawan konstruksi. Bọu ene lai anạu sěmbaụ apang nikailangengu pẹ̌tatanakeng ual᷊ingu bencana alam aramanung mědẹ̌deạ tampạ pẹ̌tatanakeng sementara, sarang bal᷊eng i sire saụ koateng. Abe mẹ̌tiněna kětạeng taumata piạ bal᷊ene gěguwạ botonge makatul᷊ung. Aramanung i sire seng hanesẹ̌ měkẹ̌koạ ene. Apa i kau botonge makasadia tampạ pẹ̌tanakeng, maning bal᷊enu kadodọ?

10 Sěngkatau saudara su Korea Selatan nakatahěndung su tempong piạ siswa sikol᷊ah teokratis nẹ̌tanạ su wal᷊ene. I sie němohẹ, ”Humotong, i kami gụgěnggang ual᷊ingu i kami buhudeng nẹ̌kawing kụ bal᷊eng i kami kadodọ. Katewe, su tempong i sire nẹ̌tanạ dingangi kami, i kami nakapěndang karal᷊uasẹ̌. I kanduang kawingku nakasilo, mạeng sěngkawingang sěngkasio mẹ̌tahamawu si Yehuwa dingangu měkoạ cita-cita rohani, i sire sarung mal᷊uasẹ̌.”

11. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tul᷊ung si sire apang něngal᷊ing sarang sidang i kitẹ?

11 Anạu sěmbaụ apang buhu su sidang: Pirang katau anạu sěmbau arau keluarga něngal᷊ing sarang sidang i kitẹ. Ěndịu i sire něngal᷊ing ual᷊ingu piạ kebutuhan su sidang i kitẹ. Arau i sire kai perintis nakaěbạ tugasẹ̌ su sidang i kitẹ. Ene kai pẹ̌bawal᷊ui gěguwạ harusẹ̌ koateng i sire. I sire harusẹ̌ mẹ̌těngkawiasa su tampạ buhu, sidang buhu, dingangu bawera arau budaya wuhu. Mạeng i kitẹ měmaringang kumaěng arau mẹ̌pasiarẹ̌ sěngkasio, ini makatul᷊ung si sire mawiasa dingangu makaěbạ hapị buhu.

12. Pengalaman apa něnodẹ i kau tawe harusẹ̌ měnadia lawọ haghi gunang měnarimạ sake?

12 I kau tawe harusẹ̌ měnadia lawọ haghi gunang měnarimạ sake. (Basa Lukas 10:41, 42.) Sěngkatau saudara nakatahěndung su tempong i sie dingangu kawinge buhudeng nakoạ utusan injil. I sie naul᷊ị, ”I kami bědang mangudạ, tawẹ apa pengalaman, dingangu pěndangeng mapulu mapul᷊ẹ. Piạ su sěhěbi, kawingku mapulu-pulu mapul᷊ẹ, kụ iạ tawe nakakoạ něnal᷊iwuhẹ̌ si sie. Bọu ene, ěndịu pukul᷊ẹ̌ 7.30 piạ u něnětụ tukadẹ̌. Ene kai nạung sěngkatau měngangěndung  Alkitapẹ̌ něnonda tělum baụ limu kẹ̌kanengang. I sie diměnta gunang mẹ̌sombang i kami, utusan injil wuhu. I kami němaringang si sie sumuẹ̌ kụ něgělị akẹ sěnggalasẹ̌. Bọu ene i kami něnggolang teh dingangu inumang coklat matětị. I kami běga werang Swahili, kụ i sie lai běga werang Inggris.” Saudara ene naul᷊ị, bọu pengalaman ene i rẹ̌dua něnětạ nědal᷊ahapị dingangu anạu sěmbaụ sene kụ i rẹ̌dua mal᷊uasẹ̌.

ABE WALA BARANG BAL᷊INẸ MAKASAHAGHE SI KAMENE MĚNARIMẠ SAKE

13. Apa gunane mạeng i kitẹ měnarimạ sake?

13 Apa i kau bọu gụgěnggang měnarimạ sake? Mạeng gụgěnggang, i kitẹ kailangengu kesempatan gunang mědal᷊ahapị dingangu makaěbạ hapị tutune. Mạeng puluang měnarimạ sake, i kitẹ tawe makapěndang tawẹ apa hapị. Katewe, kawe nụe piạ u gụgěnggang měkoạ ene? Piạ piram baụ alasange.

14. Apa koateng i kitẹ mạeng tawẹ apa tempo dingangu katatoghasẹ̌ gunang měnarimạ sake arau makoạ sake?

14 Tawẹ apa tempo dingangu katatoghasẹ̌: Manga ělang i Yehuwa sěbạe masibukẹ̌ dingangu lawọ tanggung jawab. Piạ u nẹ̌tiněna i sire tawẹ apa tempo dingangu katatoghasẹ̌ gunang měnarimạ sake arau makoạ sake su wal᷊eng tau wal᷊inẹ. Mạeng piạ pěndang kerene, atorẹ̌ko jadwalu tadeạu i kau botonge měkoạ ene. Ini penting ual᷊ingu Alkitapẹ̌ něgausẹ̌ si kitẹ gunang měnarimạ sake. (Ibr. 13:2) Hakị u ene měnarimạ sake kai hal᷊ẹ̌ mapaelẹ̌ koateng i kitẹ. Katewe gunang měnodẹ sipatẹ̌ puluang měnarimạ sake, ěndịu i kau harusẹ̌ měngurang tempo nipakẹ gunang barang tawe penting.

15. Kawe nụe piạ u nẹ̌pěndang tawe makamampo měnarimạ sake?

15 Pěndang tawe makamampo: Apa i kau mapulu měnarimạ sake katewe nẹ̌pěndang tawe makamampo měkoạ ene? Aramanung i kau mamea arau gụgěnggang sakenu masahe. Arau, ěndịu doitu mahal᷊i kụ tawe makasadia mal᷊awọ gunang sakenu kere anạu sěmbaụ bal᷊inẹ. Katewe pẹ̌tahěndung, bal᷊enu tawe harusẹ̌ bal᷊e masadadạ. Sakenu mal᷊uasẹ̌ mạeng i kau mahimumu, kụ bal᷊enu burěsi dingangu naatorẹ̌.

16, 17. Apa botonge koatengu mạeng i kau gụgěnggang měnarimạ sake?

16 Mạeng i kau gụgěnggang měnarimạ sake, ene wiasa. Sěngkatau penatua su Inggris něngakui, ”I kitẹ aramanung gụgěnggang su tempong měnarimạ sake. Katewe mạeng měkoạ ene, i kitẹ mal᷊uasẹ̌ dingangu makaěbạ lawọ gunane, ual᷊ingu ini piạ sěmpụe dingangu mẹ̌tahamawu si Yehuwa. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, iạ dingangu sakeku kětạeng mẹ̌bawěke apidu měnginung kopi, kụ iạ mal᷊uasẹ̌.” I kitẹ lai harusẹ̌ mẹ̌pandung sakeng i kitẹ. (Flp. 2:4) Lawọ taumata puluang mẹ̌běke pengalaman i sire. Aramanung i kitẹ makaringihẹ̌ pengalaman i sire kětạeng su tempong i kitẹ mẹ̌komol᷊ẹ̌ sěngkasio. Penatua wal᷊inẹ němohẹ, ”Ual᷊ingu němaringang anạu sěmbaụ sarang bal᷊eku iạ nakasingkạ mal᷊awọ soal i sire, dingangu nakasingkạ kerea i sire nakoạ ělang i Yehuwa.” Mạeng i kau mapandung su sakenu, kěbị mang mal᷊uasẹ̌.

17 Sěngkatau saudari perintis masau měnadia pẹ̌tatikilang gunang manga siswa sikol᷊ah teokratis. I sie nẹ̌běke,  ”Homotong iạ gụgěnggang bal᷊eku sederhana, kụ barang su wal᷊eku kai barang bekas. Katewe kawingu sěngkatau měnaněntiro su sikol᷊ah ene něhiborẹ̌ si sia. I sie naul᷊ị, su tempong kawinge nakoạ pengawas wilayah, tempo kẹ̌kapuluang i sire ute mětanạ dingangu taumata rohani apang měbẹ̌biahẹ̌ sederhana dingangu su tiněnang i sire kětạeng měkoạ kapulung Yehuwa kere i rẹ̌dua, maning doiti sire mahal᷊i. Iạ nakatahěndung i mamạku masau maul᷊ị, ’Mapiawe mědẹ̌dukụ kụ piạ kakěndagẹ̌.’” (Baw. 15:17) Hakị u ene abe ghěnggang, ual᷊ingu limembong penting ute měnodẹ kakěndagẹ̌ su sakeng i kitẹ.

18, 19. Kerea měmaringang sarang bal᷊eng i kitẹ makatul᷊ung si kitẹ mẹ̌dame dingangu taumata walinẹ?

18 Madiri su taumata ene: Apa piạ anạu sěmbaụ nakatědụ naungu? Mạeng i kau tawe měkoạ apa-apa, naungu turusẹ̌ matědụ. Aramanung i kau madiri měmaringang sarang bal᷊enu taumata sipate tawe ikẹ̌kapuluangu. Arau ěndịu piạ u nakatědụ naungu su tempong tamai, kụ i kau bědang mětẹ̌tahěndung ene.

19 Alkitapẹ̌ naul᷊ị, i kitẹ botonge mẹ̌dame dingangu taumata wal᷊inẹ, lai dingangu sědụ, mạeng i kitẹ mapulu měnarima si sie makoạ sakeng i kitẹ. (Basa Baweran Salomo 25:21, 22.) Mạeng i kau měmaringang taumata wal᷊inẹ sarang bal᷊enu, i kau sarung makal᷊awang pěndang natědụ naung, kụ i kau botonge mědal᷊ahapị mapia dingange. I kau sarung makasilo sipate mapia nakakoạ Yehuwa němol᷊eng si sie. (Yoh. 6:44) Mạeng kuměndagẹ̌ si sie kụ  měmaringang sarang bal᷊enu, maning i sie tawe něharapẹ̌, ene sarung makoạ tětạu pẹ̌dal᷊ahapịu dingange. Katewe kerea tadeạu i kau kuměndagẹ̌ si sie? Sěmbaụ carane ute nilahẹ su Filipi 2:3, ”Ringangu kasasanạ u naung mangěna taumata wal᷊inẹ limembom mapia wọu watangeng.” I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna anạu sěmbaụ kai limembong mapia bọu i kitẹ. Ěndịu i kitẹ botonge měngěndung bọu pangangimang, kasasatia, arau bọu manga sipati sire mapaelẹ̌. Mạeng mẹ̌tiněna sipati sire mapaelẹ̌, i kitẹ limembong kuměndagẹ̌ dingangu mapulu měmaringang si sire sarang bal᷊eng i kitẹ.

MAKOẠ SAKE MAPIA

Taghuangu wal᷊e biasane seng nẹ̌sasadia kal᷊imona (Pěmanda paragraf 20)

20. (a) Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ botonge kapěngimangeng? (b) Mạeng i kitẹ seng nẹ̌diandi, apa harusẹ̌ koateng i kitẹ?

20 I Daud bọu nẹ̌kiwal᷊o, ”[Yehuwa], i sai wotonge makapanumpang su Tenta-Nu?” (Mzm. 15:1) Bọu ene, i Daud nělahẹ sipatẹ̌ kẹ̌kapuluang i Yehuwa bọu sake-Ne. Sěmbaụ sipatẹ̌ ene ute botonge kapěngimangeng. Tau ene ”tawe měndal᷊anda kire, maningbe marugi”. (Mzm. 15:4) Mạeng i kitẹ nakaěbạ undangan, i kitẹ mang tatapẹ̌ duměnta kecuali mạeng piạ hal᷊ẹ̌ sěbạe penting. Taghuangu wal᷊e aramanung seng nẹ̌sasadia, kụ mạeng i kite tawe ruměnta, kěbị apang nikoạ i sire makoạ sia-sia. (Mat. 5:37) Pirang katau tawe diměnta ual᷊ingu něnarimạ undangan bal᷊inẹ, kụ su pěndang i sire undangan ene limembong mapaelẹ̌. Apa ene něnodẹ kakěndagẹ̌ dingangu pěngangarěga? I kitẹ harusẹ̌ měngarěga kěbị apang nikoạu taghuangu wal᷊e gunang i kitẹ. (Luk. 10:7) Mạeng i kitẹ kahěngang-hěngang tawe makarěnta, i kitẹ pakasahawụ maul᷊ị si sire. Ene něnodẹ kakěndagẹ̌ dingangu kapiang naung.

21. Kerea měngadatẹ̌ budaya su tampạ ene makatul᷊ung si kitẹ makoạ sake mapia?

21 Penting lai měngadatẹ̌ budaya su tampạ ene. Su piram baụ budaya, i kite botonge duměnta maning tawe někoạ diandi kal᷊imona. Su budaya wal᷊inẹ, i kitẹ harusẹ̌ měkoạ diandi kal᷊imona. Su piram baụ tampạ, sake gělikangu kaěng katemangenge sul᷊ungu taghuangu wal᷊e. Su tampạ bal᷊inẹ, sake dingangu taghuangu wal᷊e kumaěng kaěng mẹ̌sul᷊ung. Su tampa bal᷊inẹ lai, sake biasane mẹ̌bawa kaěng, arawe su tampạ bal᷊inẹ, taghuangu wal᷊e měnadia kěbị kaěng. Su piram baụ budaya, sake harusẹ̌ pakaudupẹ̌ maul᷊ị mạeng tawe makarěnta su undangan humotong arau karuane. Katewe su budaya wal᷊inẹ, tawẹ adate mạeng sake tawe měnarimạ undangan humotong. I kitẹ harusẹ̌ měngěndung budaya su tampạ ene, tadeạu i sire apang něgausẹ̌ si kitẹ mal᷊uasẹ̌.

22. Kawe nụe penting i kitẹ ”sěmbaụ su wal᷊inẹ puluang měnarimạ sake”?

22 Petrus naul᷊ị, ’Patikụ sạbarange sembeng maraning pěngěnsuenge.’ (1 Ptr. 4:7) Orasẹ̌ ini i kitẹ tụtatěngo sigěsa gaghaghuwạ bọu dunia ini. Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ kahěngang-hěngang kuměndagẹ̌ anạu sěmbaụ i kitẹ. Sasasang i Petrus sěbạe nẹ̌tatahino si kitẹ: ”Mal᷊owọko i kamene sěmbaụ su wal᷊inẹ puluang měnarimạ sake kụ tawẹ simbulunge.” (1 Ptr. 4:9, ctk., NW) Nal᷊ahẹ sipatẹ̌ puluang měnarimạ sake sěbạe penting kụ makal᷊uasẹ̌ si kitẹ, orasẹ̌ ini dingangu sarang karěngụe.