Langsung ke konten

Langsung ke daftar isi

Sahiding Yehuwa

Pilih bahasa Sangir

Disiplin—Tatialang Kakěndagu Mawu

Disiplin—Tatialang Kakěndagu Mawu

”Batụu Mawu e maněntiro apang taumata kụ ikẹ̌kěndag’E.”​—IBRANI 12:6.

KAKANTARI: 125117

1. Apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u disiplin?

APA tětiněnaěngu mạeng makaringihẹ̌ bawera ”disiplin”? Lawọ taumata mẹ̌pikirẹ̌ ene kai hukumang, katewe disiplin bal᷊inẹ kětạeng ene. Alkitapẹ̌ naul᷊ị disiplin lawọ gunane si kitẹ, kụ bawera ene hanesẹ̌ sěbạkeng sěngkasio dingangu kasingkạ, pelesa, kakěndagẹ̌, dingangu pěbawiahẹ̌. (Baw. 1:2-7; 4:11-13) Hakị u ene, disiplin bọu Mawu ene něnodẹ i Sie makěndagẹ̌ si kitẹ dingangu mapulu i kitẹ měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. (Ibr. 12:6) Disiplin bọu Mawu pẹ̌sěnsul᷊ẹ ute hukumang, katewe ene tawe matingkaị arau makatědụ. Sěběnarẹ̌e, mangal᷊ene kahumotongange bọu bawera ”disiplin” ute měněntiro, kere matimadẹ̌ měněntiro anạe.

2, 3. Kerea su ral᷊ungu disiplin piạ tatěntiro dingangu hukumang? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

2 Kěnang pẹ̌tiněna contoh ini. Sěngkatau dariọ esẹ arenge i Johnny měnẹ̌nalang balẹ̌ su ral᷊ungu wal᷊e. Mamạe naul᷊ị, ”Johnny abe pěnalang balẹ̌ su ral᷊ungu wal᷊e! Ěntěhang i kau makaběka barang.” Katewe i sie tawe dimaringihẹ̌ si mamạe. Balẹ̌ e nahino su potẹ̌u bungang kụ naběka! Apa nikoạ i mamạ i Johnny gunang měgělị disiplin si sie? Mamạe nělahẹ kawe nụe apa nikoạ i Johnny ene nẹ̌sal᷊a. I sie mapulu  i Johnny makaěna tumuhụ matimadẹ̌ ene kai sěbạe penting, kụ atorang nighělị i mamạe ene perlu dingangu masuẹ̌ su akal᷊ẹ̌. Gunang mẹ̌tul᷊ung si Johnny makaěna těntiro ene, i mamạe něhukung si sie, kụ něngal᷊ạ balẹ̌e. Ene sarung makakoạ i Johnny mẹ̌tahěndung, mang piạ suwụe mạeng i sie tawe tumuhụ.

3 I kitẹ tau Sahani kai bageang bọu keluargang Mawu. (1 Tim. 3:15) I Amang i kitẹ, i Yehuwa, piạ hakẹ̌ e měmutusẹ̌ sude nihino dingangu sude nẹ̌sal᷊a dingangu měgělị disiplin si kitẹ mạeng i kitẹ tawe tumuhụ si Sie. Bọu ene lai, su tempong i kitẹ někoạ pẹ̌sasal᷊a kụ makaěbạ disiplin bọu Yehuwa, ene makakoạ si kitẹ makatahěndung alasang penting tumuhụ si Sie. (Gal. 6:7) Mawu sěbạe makěndagẹ̌ si kitẹ, kụ i Sie madiri i kitẹ masigěsạ—1 Ptr. 5:6, 7.

4. (a) Yehuwa mapulu kerea i kitẹ měněntiro taumata wal᷊inẹ? (b) Apa ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

4 Mạeng i kitẹ měgělị disiplin arau těntiro dasare bọu Alkitapẹ̌, i kitẹ makatul᷊ung anạ arau měngangěndung Alkitapẹ̌ tadeạu makoạ tumatol᷊eng i Kristus. I kitẹ měpakẹ Alkitapẹ̌ gunang měněntiro si sire makaěna sude nihino dingangu nẹ̌sal᷊a, lai měkoạ kěbị parentang i Yesus. (Mat. 28:19, 20; 2 Tim. 3:16) Yehuwa mapulu i sire těntirong kerene, tadeạu i sire lai botonge makatul᷊ung taumata wal᷊inẹ makoạ tumatol᷊eng i Kristus. (Basa Titus 2:11-12,14.) Orasẹ̌ ini, mahịe i kitẹ měngěndung tatělu kakiwal᷊o penting: (1) Kawe nụe disiplin bọu Mawu nakoạ tatiala i Sie makěndagẹ̌ si kitẹ? (2) Apa kaěndungang i kitẹ bọu contoh taumata apang nakaěbạ disiplin bọu Mawu? (3) Kerea i kitẹ botonge mẹ̌těno si Yehuwa dingangu Ahuse su tempong měgělị disiplin?

MAWU MĚGĚLỊ DISIPLIN DINGANGU KAKĚNDAGẸ̌

5. Kerea disiplin bọu Yehuwa něnodẹ i Sie makěndagẹ̌ si kitẹ?

5 Yehuwa mengoreksi, měněntiro, dingangu melatih si kitẹ ual᷊ingu i sie makěndagẹ̌ si kitẹ. I Sie mapulu i kitẹ marani dingang’E kụ měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. (1 Yoh. 4:16) I Sie tawe mělẹ̌hinakang arau měkoạ i kitẹ mẹ̌pěndang i kitẹ tawẹ arěgane. (Baw. 12:18) Kaiso, Yehuwa měmẹ̌manda sipati kitẹ mapaelẹ̌ dingangu něgělị si kitẹ hakẹ̌ gunang měmile. Apa i kau měmanda disiplin bọu Alkitapẹ̌, publikasi, matimadẹ̌, arau penatua kai tatialang kakěndagi Yehuwa si kitẹ? Su tempong i kitẹ tawe sadarẹ̌ seng někoạ barang nẹ̌sal᷊a, kụ penatua něgělị sasasa si kitẹ dingangu cara makěndagẹ̌ lai masikome, sěběnarẹ̌e i sire nẹ̌těno kakěndagi Yehuwa.​Gal. 6:1.

6. Kerea disiplin něnodẹ kakěndagu Mawu, maning tau ene seng kinailangengu tugase?

 6 Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, disiplin bal᷊inẹ kětạeng sasasa. Mạeng piạ u někoạ dosa serius, aramanung i sie kailangengu tugasẹ̌ su sidang. Katewe, disiplin ene mang nakoạ tatialang kakěndagu Mawu si sie. Contone, disiplin makatul᷊ung si sie makasilo kawe nụe měnadia tempo gunang měngěndung Alkitapẹ̌, mẹ̌tiněna, dingangu mẹ̌doa ene penting. Manga hal᷊ẹ̌ ene sarung makatoghasẹ̌ pẹ̌dal᷊ahapịe dingangi Yehuwa. (Mzm. 19:7, Terjemahan Dunia Baru, NW) Kakarěngụe, aramanung i sie saụ makaěbạ tanggung jawab arau manga tugase kangerẹ. Maning piạ u nisěbang bọu sidang, ene tatapẹ̌ něnodẹ kakěndagi Yehuwa, ual᷊ingu disiplin ene makariagạ sidang bọu pengaruh dal᷊akị. (1 Kor. 5:6, 7, 11) Kụ ual᷊ingu disiplin bọu Mawu mang maadilẹ̌, ene makatul᷊ung tau nisěbang masadarẹ̌ dosane ene kai sěbạe serius. Ini makakoạ i sie mẹ̌tobatẹ̌.​—MMR. 3:19.

DISIPLIN BỌU YEHUWAPIẠ GUNANE SI KITẸ

7. I sai i Sebna, kụ sipatẹ̌ dal᷊akị apa piạ si sie?

7 Gunang makaěna disiplin ene penting, mahịe i kitẹ měngěndung pengalaman duang katau nakaěbạ disiplin bọu Yehuwa. Humotong kai i Sebna, tau Israel měbẹ̌biahẹ̌ su tempong Datu Hizkia, dingangu karuane i Graham, sěngkatau saudara měbẹ̌biahẹ̌ orasẹ̌ ini. I Sebna kai ”těmbonangu ral᷊ohong bal᷊eng istana”, aramanung istanang Datu Hizkia, kụ i sie piạ kawasane gěguwạ. (Yes. 22:15) Katewe i Sebna naobotẹ̌ kụ mapulu taumata mẹ̌pikirẹ̌ i sie kai penting. I sie hakị u někoạ kubul᷊ẹ̌ mal᷊ěnggihẹ̌ gunang watangenge dingangu sụsake manga kareta mal᷊al᷊ěnggihẹ̌.​—Yes. 22:16-18.

Mạeng i kitẹ masanạ naung dingangu mapulu mẹ̌bal᷊ui, Mawu sarung měngal᷊amatẹ̌ si kitẹ (Pěmanda paragraf 8-10)

8. Kerea Yehuwa něgělị disiplin si Sebna, kụ apa pul᷊ise?

8 Ual᷊ingu i Sebna mapulu daloěng, Mawu něgělị jabatan i Sebna si Eliakim. (Yes. 22:19-21) Ini nariadi su tempong  Datu Sanherib bọu Asiria mapulu měmatạ Yerusalem. Bọu ene, i Sanherib něndolohẹ̌ manga pejabat dingangu komol᷊angu tentara, gunang měmatakụ tau Yahudi dingangu tadeạu Datu Hizkia mẹ̌těngkawatạ. (2 Rat. 18:17-25) Hizkia něndolohẹ̌ si Eliakim dingangu duang katau esẹ bal᷊inẹ gunang mẹ̌sombangi sire. Sěngkatau esẹ ene ute i Sebna, kụ su tempo ene i sie nakoạ sekretaris. Ini něnodẹ su tempo ene i Sebna seng nẹ̌těngkasanạu naunge. I sie tawe tersinggung arau timal᷊ěntụ su watangenge. I sie mapulu měnarimạ jabatan limembong masanạ. Bọu běke ini, piạ tatělu hal᷊ẹ̌ botonge kaěndungang i kitẹ.

9-11. (a) Těntiro penting apa kaěndungang i kitẹ bọu i Sebna? (b) Bọu carane Yehuwa něgělị disiplin si Sebna, apa mapulu těnoěngu?

9 Humotong, jabatan i Sebna nilintụ. Ini něgělị laingatẹ̌ si kitẹ, ”kararangẹ u naung makạdiadi kal᷊aopehẹ̌”. (Baw. 16:18) Aramanung i kitẹ nakaěbạ tugasẹ̌ khusus su sidang, kụ taumata wal᷊inẹ mẹ̌pěndang i kitẹ penting. Apa i kitẹ tatapẹ̌ masanạ naung? Pẹ̌tahěndung, kěbị kesanggupan dingangu apa seng nikakoạ i kitẹ ene nariadi ual᷊ingu tul᷊umang i Yehuwa. (1 Kor. 4:7) Rasul Paulus něgělị laingatẹ̌, ”Kumbahangbe watangeng mangěnna limembong karangẹ e wọu tiasa lẹ̌ěnaěng.”​—Rm. 12:3.

10 Karuane, disiplin nighělị i Yehuwa si Sebna něnodẹ i Sie mangimang i Sebna sarung mẹ̌bal᷊ui. (Baw. 3:11, 12) Ini nakoạ tatěntiro si sire apang kinailangengu tugasẹ̌ su sidang. Abe tersinggung arau mẹ̌pědu. Turusẹ̌e pěgělị apang kapaelange si Yehuwa dingangu pẹ̌tahěndung disiplin kai tatialang kakěndagi Yehuwa. Pẹ̌tahěndung lai, i Amang i kitẹ sarung měngal᷊amatẹ̌ taumata apang naunge masanạ. (Basa 1 Petrus 5:6, 7.) Disiplin bọu Yehuwa makakoạ si kitẹ makoạ taumata limembong mapia, mạeng naung i kitẹ masanạ dingangu kere ěntana mal᷊owọ.

11 Katělune, carane Yehuwa něgělị disiplin si Sebna kai contoh mapaelẹ̌ su matatimadẹ̌ dingangu penatua. Maning cara Yehuwa měgělị disiplin něnodẹ i Sie mawěnsing su rosa, ene lai něnodẹ i Sie makěndagẹ̌ su taumata apang někoạ dosa. Yehuwa mědẹ̌deạ barang mapia bọu i sire. Mạeng i kau matatimadẹ̌ arau penatua, apa i kau mẹ̌těno cara i Yehuwa měgělị disiplin?​—Yud. 22, 23.

12-14. (a) Kerea pěndangu pirang katau soal u disiplin bọu Yehuwa? (b) Kerea Hengetang u Mawu nẹ̌tul᷊ung sěngkatau saudara němal᷊ui sipate, kụ apa hasile?

12 Katewe, pirang katau sěbạe natědụ naung su tempong nakaěbạ disiplin, kụ i sire nẹ̌těngkarau bọu Mawu dingangu sidang. (Ibr. 3:12, 13) Apa i sire bědang botonge itul᷊ung? Iya. Sěngkatau saudara arenge Graham bọu nisěbang bọu sidang, katewe samurine saụ nitarimạ. Katewe bọu ene, i sie seng něngědo něnginjilẹ̌ dingangu něngibadah. Maning kerene, sěngkatau penatua nẹ̌tawakal᷊i nědal᷊ahapị dingange, kụ samurine i Graham nẹ̌dorong měngěndung Alkitapẹ̌ dingange.

13 Penatua ene nẹ̌běke, ”Kangerẹ, i Graham maobotẹ̌. I sie kritis su manga penatua nakoạ panitia pengadilan su tempong i sie nisěbang bọu sidang. Hakị u ene, i kami pirang sul᷊ẹ něngěndung manga ayatẹ̌ soal u kal᷊aobotẹ̌ dingangu tětal᷊e. I Graham něnětạ němarikěsa watangenge něpakẹ Hengetang  u Mawu, kụ i sie nakasingkạ i sie harusẹ̌ mẹ̌bal᷊ui! Hasile sěbạe mapaelẹ̌! Su apang nakasingkạ sipate maobotẹ̌ kai nakoạ ’sal᷊awaku’ su matane, kụ nakawuta si sie, dingangu sipate kai kritis, i sie masahawụ někoạ pẹ̌bawal᷊ui. I sie něnětạ diměnta su pěngangibadang, kahěngang-hěngang něngěndung Alkitapẹ̌, dingangu nẹ̌doa ěllo-ěllo. I sie lai někoạ tanggung jawab těmbonangu keluarga su hal᷊ẹ̌ rohani. Kụ ene nakal᷊uasẹ̌ kawing dingangu anạe.”​—Luk. 6:41, 42; Yak. 1:23-25.

14 Penatua ene lai nẹ̌běke, ”Piạ su sahěllo, piạ barang niul᷊ị i Graham kụ nakakanoạ naungku. I sie naul᷊ị, ’Seng taunge iạ masingkạ těntiro nihino. Iạ lai bọu nakoạ perintis. Katewe, hědo orasẹ̌ ini iạ jujurẹ̌ maul᷊ị, iạ makěndagẹ̌ si Yehuwa.’” Tawe nararěna bọu ene, i Graham nakaěbạ tugasẹ̌ mẹ̌bawa mikrofon su pěngangibadang, kụ i sie mal᷊uasẹ̌ nakaěbạ tugasẹ̌ ene. Penatua ene naul᷊ị, ”Bọu i Graham, iạ něngěndung su tempong taumata mẹ̌těngkasanạu naunge su těngong Mawu, kụ měnarimạ disiplin, i sie sarung al᷊amateng!”

PẸ̌TĚNO SU MAWU DINGANGI KRISTUS SU TEMPONG MĚGĚLỊ DISIPLIN

15. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu sasasang i kitẹ gampang tarimakeng?

Mạeng taumata wal᷊inẹ makasilo si kau piạ kasasanạu naung, i sire limembong gampang měnarimạ sasasanu

15 Mạeng i kitẹ mapulu makoạ guru mapaelẹ̌, humotong i kitẹ harusẹ̌ makoạ muritẹ̌ mapaelẹ̌. (1 Tim. 4:15, 16) Kerene lai, mạeng i kau nipakẹ i Yehuwa gunang měgělị disiplin su taumata wal᷊inẹ, i kau harusẹ̌ tatapẹ̌ masanạ naung dingangu měmala Yehuwa měngahạ pěbawiahu. Mạeng taumata wal᷊inẹ nakasilo i kau masanạ naung, i sire sarung měngadatẹ̌ si kau, kụ i sire limembong gampang měnarimạ sasasanu. I kitẹ botonge měngěndung bọu i Yesus.

16. Apa kaěndungang i kitẹ bọu i Yesus soal u měgělị disiplin dingangu měněntiro?

16 Yesus sěntiniạ tụtuhụ si Amange, maning ene tawe gampang. (Mat. 26:39) I sie naul᷊ị su taumata, těntiro dingangu pelesane kai wọu i Amange. (Yoh. 5:19, 30) I Yesus masanạ naunge dingangu matuhụ, kụ ini nakatul᷊ung si sie nakoạ guru matal᷊ěntụ. Taumata apang masanạ naunge mapulu marani ringange. (Basa Lukas 4:22.) Bawerang i Yesus mapia, nakawahansang taumata apang naunge nakadodọ dingangu nakapěndang lome. (Mat. 12:20) I sie tawe nẹ̌pědu su tempong manga murite nẹ̌darendehẹ̌ soal u i sai kaguwạkenge su tal᷊oarang i sire. Katewe, i sie masikome něgělị sasasa si sire.​—Mrk. 9:33-37; Luk. 22:24-27.

17. Kerea tadeạu manga penatua mapia měngahạ sidang?

17 Manga penatua lai harusẹ̌ mẹ̌těno si Kristus su tempong měgělị disiplin kụ dasare bọu Alkitapẹ̌. Mạeng měkoạ ene, i sire něnodẹ i sire mapulu ahakengu Mawu dingangu Ahuse. Rasul Petrus němohẹ, ”Pěmpělukadẹ̌  si sire e ringangu karal᷊uasu naung kerẹewe ikẹ̌kaěnningu Ruata e wal᷊inewe ual᷊ingu nasihasa. Kumbahangbe lai měmpẹ̌koạ munarang kamene waugu mědeạ kal᷊auntung, kaiso kawe ual᷊ingu i kamene kahěngang-hěngang mapulu měmpẹ̌tangkiang. Abe kěngkakoạ kere měngangawasa si sire apan seng nisarakang si kamene e, kaiso kariadiko kakakěllaěng baug’i sire.” (1 Ptr. 5:2-4) Mạeng penatua mapulu tumol᷊e laahạ u Mawu dingangi Kristus, ene makarěntang al᷊amatẹ̌ si sire dingangu su taumata apang lẹ̌ahạkeng i sire.​—Yes. 32:1, 2, 17, 18.

18. (a) Tanggung jawab apa nighělị i Yehuwa su matatimadẹ̌? (b) Kerea Mawu mẹ̌tul᷊ung matatimadẹ̌?

18 Kerea soal u disiplin dingangu pelatihan su ral᷊ungu keluarga? Yehuwa naul᷊ị su těmbonangu keluarga, ”Kumbahang bue mẹ̌koạ manga anạ i kamene sarang i sire měmpẹ̌bawal᷊uang. Kaiso pěhikingbe si sire ringangu maatorẹ̌ dingangu těntiroiwen těntiron Mawu.” (Ef. 6:4) Apa hal᷊ẹ̌ ene penting? Baweran Salomo 19:18 něnodẹ měgělị disiplin su anạ kai soal u měbiahẹ̌ arau mate. Yehuwa něgělị tanggung jawab su matimadẹ̌ gunang měgělị disiplin su anạ. Mạeng tala, Yehuwa sarung měnuntụ tanggung jawab bọu i sire. (1 Sam. 3:12-14) Katewe, Yehuwa sarung měgělị pelesa dingangu katatoghasẹ̌, mạeng i sire mẹ̌dorong si Sie dingangu tumol᷊e laahạu Hengetang’E dingangu rohkẹ̌’E masusi.​—Basa Yakobus 1:5.

MĚNGĚNDUNG MĚBIAHẸ̌ SUPẸ̌DARAME SARANG KARĚNGỤE

19, 20. (a) Al᷊amatẹ̌ apa kaěbakeng mạeng i kitẹ měnarimạ disiplin bọu Mawu? (b) Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang tuhụe?

19 Mạeng i kitẹ měnarimạ disiplin bọu Mawu dingangu mẹ̌těno carane Yehuwa dingangi Yesus měgělị disiplin, i kitẹ sarung makatarimạ lawọ al᷊amatẹ̌! Keluarga dingangu sidang sarung mararame, kụ kěbị sarung makapěndang aman, lẹ̌arěgang, dingangu kẹ̌kěndageng. Ini buhudeng contoh kadodọ bọu pẹ̌darame dingangu karal᷊uasẹ̌ sarung mariadi su tempo mahi. (Mzm. 72:7) Disiplin bọu Yehuwa makatul᷊ung si kitẹ tadeạu sadia měbiahẹ̌ sěngkasio, makoạ sěmbaụ keluarga mararame, kụ Yehuwa makoạ i Amang i kitẹ. (Basa Yesaya 11:9.) Mạeng i kitẹ mẹ̌tahěndung ene, i kitẹ sarung měmanda disiplin kai tatiala Yehuwa makěndagẹ̌ si kitẹ.

20 Su pěngangěndungang tuhụe, i kitẹ sarung měngěndung limembong mal᷊awọ soal u disiplin su keluarga dingangu sidang. I kitẹ sarung měngěndung kerea měgělị disiplin su watangeng dingangu měngěndung soal u sěmbaụ hal᷊ẹ̌ limembong dal᷊akị sul᷊ungu tědụu makatarimạ disiplin.